Novice 13/03/10

Peticija za opustitev procesa proti beograjskim anarhistom

V Beogradu se bo 23. marca nadaljeval proces proti šestim anarhistom, ki jih srbsko tožilstvo obtožuje mednarodnega terorizma. Okoliščine samega procesa in ostala dejstva tega primera so splošno znana in dostopna. Po prvi javni obravnavi na sodišču je tudi tisto, kar je prej utegnilo ostati zavito v tančice pomanjkanja informacij, postalo popolnoma jasno: sodni proces proti šestim anarhistom je politični proces, njegovi cilji so izključno politični cilji vladajočega razreda. Konkretni postopki srbske države, ki je obtožene v priporu povsem arbitrarno držala skoraj pol leta in kjer so bili izpostavljeni mučenju, težkim življenjskim pogojem ter ostalim brutalnim posegom v dostojanstvo in svobodo, zgolj potrjujejo, da celoten proces nima nikakršne legitimne osnove.

Srbska država je zaradi progresivnih idej enakosti in svobode ugrabila šest anarhistov. Četudi so bili obtoženi 17. februarja 2010, po zaključku prve obravnave na sodišču, vendarle izpuščeni iz pripora, so še vedno talci srbske države, ne da bi se ta izjasnila, kakšno odkupnino zahteva za njihovo svobodo. A tisto, kar se dogaja na sodišču v Beogradu ni zgolj sodni proces proti šestim mladim ljudem, je sodni proces celotnemu mnogoteremu gibanju, ki je zavezano političnemu projektu svobode in enakosti, je sodni proces proti ideji, da je drugačen svet mogoč.

A drugačen svet ni le mogoč, je celo nujen. Zato izražamo podporo mnogoteremu gibanju in gibanju mnogoterosti, ki tudi v Srbiji terja enakost in svobodo za vse.

Od srbskih oblasti pričakujemo, da nemudoma storijo naslednje:

1. Tožilstvo Republike Srbije naj umakne obtožnico proti šestim anarhistom v zvezi z lanskim “dogodkom pred grško ambasado”. Policija, tožilstvo in sodišče naj prekine jo oziroma zavržejo vse morebitne ostale postopke, ki jih te službe v zvezi s tem primerom vodijo.

2. Obtoženim in njihovim družinam naj država Srbija povrne vse stroške, ki so jih imeli zaradi postopka ter izplača odškodnine, do katerih imajo kot žrtve brezumne državne represije vso pravico.

3. Tožilstvo Republike Srbije naj umakne vse obtožnice proti aktivistom, ki se nanašajo na izvedbo solidarnostnih akcij v podporo šesterici. Javno sta znana primera aktivistov, ki so v mestu Vršac lepili plakate in aktivistov, ki so v avli sodišča med prvo obravnavo razgrnili transparent. Vsi so obtoženi “oviranja pravice” in čakajo na nadaljne postoke.

Solidarnost mora postati praksa!

Peticijo lahko podpišete tukaj.

Novice 08/03/10

POZIV NA JAVNI SHOD V PODPORO STAVKAJOČIM DELAVCEM V KOČEVJU!

Položaj migrantskih delavcev v Sloveniji je katastrofalen. Delavci, ki dejansko gradijo to deželo, ostajajo brez dogovorjenih plačil in socialnih pravic, ki jim pripadajo, ter nimajo možnosti, da dosežejo svojo pravico. Situacija je tako skrajna, da se zdi edini način, da se javno opozori na stisko in krivico, gladovna stavka, tako kot je to storila skupina delavcev v Kočevju, ki leto in pol niso dobivali plače.

Nehajmo se sprenevedati! Res pristajamo na to, da se bomo vozili po avtocestah ali živeli v stanovanjskih blokih, ki so grajeni na izkoriščanju in zlorabljanju ljudi? Priznajmo si, da so migrantski delavci sistemsko diskriminirani in dejansko neenakopravni! To koruptivno stanje je treba odpraviti in krivice popraviti.

Zato podpri stavkajoče v Kočevju in se udeleži javnega shoda, ki bo v torek, 9. marca, ob 12h pred stavbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na Kotnikov 5 v Ljubljani!

Na javnem shodu bomo pozvali Vlado RS, da je skrajni čas, da se spremeni režim delovnih migracij in tako odpravi brezvestno izkoriščanje, ki ga ta režim omogoča. Zahtevali bomo, da:

1. se Minister za delo družino in socialne zadeve aktivno vključi v reševanje dramatične situacije stavkajočih v Kočevju. Prvi korak je, da nemudoma povabi stavkajoče na delovni pogovor na ministrstvo, katerega namen mora biti takojšnja odprava razlogov za gladovno stavko;

2. Ministrstvo in Vlada RS prevzameta odgovornost za splošni sistem izkoriščanja migrantov, ki so ga omogočili. Odgovornost naj prevzamejo tudi tako, da poravnajo stavkajočim delavcem plače, ki jim jih dolguje podjetnik Perkovič;

3. Ministrstvo in Vlada RS takoj začneta postopke za spremembo Zakona o zaposlovanju in delu tujcev in Zakona o tujcih. Spremembe morajo odpraviti sistem odvisnosti delavcev od delodajalcev in zagotoviti dejansko enakopravnost migrantskih delavcev.

Osnovna zgodba je tukaj.

Podpiši tudi peticijo, naslovljeno na ministra za delo družino in socialne zadeve, ki jo najdeš tukaj.



IWW, nevidni delavci sveta
Socialni center Rog

Novice 07/03/10

Podprimo stavkajoče delavce in ustavimo novodobno suženjstvo!

Kočevje - Skupina enajst delavcev podjetja Prenova od ponedeljka, 1. marca 2010 gladovno stavka, saj jim lastnik podjetja in delodajalec Zoran Perković za opravljeno delo ni izplačal plač že 15 mesecev! Perkovič, ki ima v rokah vse njihove papirje, pa jim ni dolžan le plač, temveč tudi plačila za regres, dopuste in malice, ter denar, ki ga je mesečno nezakonito zaračunaval za njihove vize. Poleg tega je Perković delavcem zaračunal 50 evrov najemnine na mesec za bivanje v stavbi brez ogrevanja, tople vode in električne energije!

Podjetnik jim je nazadnje nakazal plačilo na bančne račune leta 2008, ustreznih plačnih list delavci niso dobivali. Delodajalec jim je tu in tam na roko dal zneske po 30, 10, celo le 3 evre. Na njihovih davčnih izpiskih so v rubriki vplačanih socialnih prispevkov same ničle, kar med drugim pomeni, da delodajalec ni poravnal svojih obveznosti niti do države. Zato gladovno stavkajoči delavci zahtevajo takojšnje plačilo tega, kar jim podjetnik Perkovič dolguje.

Samostojni podjetnik Zoran Perković, lastnik podjetja Prenova (Omerzova 2, 1330 Kočevje), izvaja drage projekte, s katerimi služi več tisoč evrov. Med zadnjimi večjimi je na primer komunalno opremljanje obrtne cone Lik 2 v Kočevju. Vse to z brutalnim izkoriščanjem svojih delavcev!

Delavci so svoja telesa izpostavili mrazu, vlagi in gladovanju, da bi opozorili, da so v prihodnost Republike Slovenije vgradili svoje delo, znanje in mladost, niso pa bili za to plačani. So le še peščica od skupine 130 delavcev, med katerimi jih je večina razočarana in oropana zapustila Slovenijo.

Dovolj izkoriščanja! Potrebna je brezpogojna podpora in solidarnost!

Podpišite peticijo, ki so jo pripravili IWW, nevidni delavci sveta in SC Rog:
PETICIJA





Video intervju najdedte tukaj.

Poglej tudi:
OSA Zasavje

Iz medijev:
2. marec 2010
3. marec 2010
4. marec 2010
6. marec 2010

Novice 23/02/10

''Proces proti beograjskim anarhistom: Smo vsi teroristi?''

Torek, 23. februarja, ob 18. uri na FDV

Vljudno vas vabimo na okroglo mizo Proces proti beograjskim anarhistom: Smo vsi teroristi?, ki bo v torek, 23. februarja, ob 18. uri, na Fakulteti za druzbene vede (Predavalnica 7). Svoje poglede in analize bodo podali Rastko Mocnik, *Darij Zadnikar, Nikolai Jeffs, Urska Cocej in Tjasa Pureber.

Svoboda BGD6!
Se vidimo!


Sojenje beograjskim anarhistom pod obtožbami mednarodnega terorizma

Beograd - V začetku septembra 2009 so srbske oblasti v Beogradu aretirale šest anarhističnih aktivistov: Tadeja Kurepo, Ivana Vulovića, Sanjo Dojkić, Ratibora Trivunca, Nikolo Mitrovica in Ivana Savića. V sredo, 17. februarja, se bo na sodišču v Beogradu začelo sojenje proti šesterici, ki jo obtožnica bremeni mednarodnega terorizma. Podlaga zanjo je sum, da naj bi bili vpleteni v solidarnostno akcijo pred grško ambasado v Beogradu avgusta lani. Šest anarhistov je že več kot pet mesecev v priporu, prva dva meseca pa so bili zadrževani celo brez sleherne obtožnice. V primeru, da sodišče obtožene spozna za krive, jim grozi od 3-15 let zapora. Dejanje, zaradi katerega tožilstvo beograjske anarhiste obtožuje mednarodnega terorizma, se je zgodilo v noči na 25. avgust 2009, ko so neznanci izvedli akcijo podpore Todorisu Iliopulosu. Ta je v tistem času v Grčiji že 40 dni gladovno stavkal v znak protesta, saj je bil že vse od decembra 2008, torej od nemirov, ki so cel mesec pretresali državo, zadrževan v priporu, ne da bi proti njemu bila podana kakršna koli obtožnica. Med “akcijo” v Beogradu je bil na fasado ambasade napisan grafit, odvrženi sta bili dve steklenici, ki sta razbili neko manjše okno. V ambasadi v tem času ni bilo nikogar, škoda pa je po ocenah grških uradnikov ambasade znašala 18 evrov. Večina zaprtih je članov Anarho-sindikalistične inciative (ASI), ki je že dalj časa aktivna na področjih delavskega in študentskega boja, izdaja svoj lastni časopis, knjige in brošure. Vseskozi podpira različne samoorganizirane oblike političnega delovanja, tudi beograjsko parado ponosa, študentska gibanja in antifašistični boj. Aktivisti ASI so denimo le mesec dni pred aretacijo podprli tudi prebivalce romskega naselja, ki so jih tik pred začetkom Univerzijade v Beogradu nasilno izselili iz njihovih domov. Aretacija mladih aktivistov (starost zaprtih je od 19 do 29 let) se je zgodila ravno v času, ko je bila v zadnjem trenutku odpovedana Beograjska parada ponosa, saj naj “policija udeležencem ne bi mogla zagotoviti varnosti pred napadi pripadnikov desničarskih skupin”. Oboje, tako absurdna represija nad aktivisti kot toleriranje fašističnega nasilja, sta dva obraza sodobne Srbije. Na napad države na anarhiste se je močno odzvala tudi civilna družba v Srbiji. Okoli sto ljudi je v začetku januarja v Beogradu protestiralo in zahtevalo izpustitev zaprte šesterice, več sto ljudi je podpisalo peticijo Skupine za monitoring procesa proti šestim anarhistom (http://monitoring.zbrka.net/), organizirane pa so bile tudi javne debate na to tematiko. O abusrdnosti pravnega postopanja v primeru šesterice kot tudi o kriminalizaciji celotnega civilno-družbenega delovanja v Srbiji so spregovorili pravniki, profesorji, umetniki, novinarji, aktivisti in drugi posamezniki. Ogorčenost nad primerom je segla preko mej Srbije. Od septembra dalje so po večjih mestih v Evropi in drugod potekale solidarnostne akcije; Zagreb, Atene, Sofija, Varšava, Granada, Madrid, London, Berlin, Ankara, Moskva, Bern, Budimipešta, Melbourne... Tudi v Sloveniji je 10. septembra pred srbsko ambasado v Ljubljani potekala solidarnostna akcija. V torek, 23. februarja pa bo na Fakulteti za družbene vede potekala okrogla miza z naslovom ''Proces proti beograjskim anarhistom: Smo vsi teroristi?''. Ljubljana, 16.2.2010

Novice 28/11/2009

SAMOORGANIZIRANO DELAVSTVO JE MOČNEJŠE KOT VSAK SINDIKAT!
Izjava za javnost ob sindikalnih protestih 28. novembra 2009


Anarhisti in anarhistke smo izobesili črno zastavo. Zastavo, ki simbolizira smrt kapitalističnega sistema, konec izkoriščanja in napoveduje osvoboditev delavskega razreda iz krempljev kapitalistične elite. Prihaja čas, ko se bomo ljudje morali osvoboditi suženjstva in lastna življenja vzeti v svoje roke!

Kdo so oni, da lahko gospodarijo nad našimi življenji in našimi usodami?

Delavci in študentje se moramo samoorganizirati in sami ustvariti svet po svojih željah in potrebah.
Za to ne rabimo centraliziranih in zbirokratiziranih sindikatov, ki so samo orodje elite, za utišanje delavskega krika in miritev razrednega boja; ti sindikati so sami sebi v namen.

To se je ponovno pokazalo pri primeru stavke v Gorenju, ko so sindikati stopili na stran uprave in vodstva podjetja, namesto da bi branili zahteve delavcev, ki so jih izvolili v ta namen. Delavci in delavke Gorenja v Velenju so pokazali, da lahko samoorganizirano in avtonomno, brez posrednikov in drugih parazitov, dosežejo več, kot vsak sindikat za pogajalsko mizo. Pokazali so nam pot, ki lahko vodi v resnične spremembe obstoječih odnosov.

Kdaj so se ti sindikati borili proti stečaju kakšnega podjetja? Kdaj so zagovarjali kakšnega delavca, ki je pristal na cesti?

Tudi današnji protest je dobro zrežiran in omejen na majhen prostor, kjer imajo represivni organi večjo moč, da zaustavijo morebiten poskus upora razjarjenega ljudstva. Sindikalisti so marionete v rokah vladarjev, da ohranjajo gnil socialni mir.

Anarhisti se zato današnjega protesta kot Federacija nismo udeležili, saj smo prepričani, da si sindikati, zaradi omenjenih primerov in načina delovanja, podpore v tem trenutku ne zaslužijo.
Naj pa bo povsem jasno, da si delavci in delavke zaslužijo vso podporo in solidarnost. Skupaj moramo spodbujati in krepiti samoorganizacijo, vzpostavljanje avtonomnih decentraliziranih sindikatov in zaostriti boj proti izkoriščanju in kapitalizmu!

Imamo samo eno življenje. Zakaj naj bi v tem kratkem življenju ravnali proti glasu vesti in postali sokrivci pri vaših gnusnih delih? Ne maramo in ne mislimo biti. Delavci in študentje se bomo srečali na barikadah; takrat nas ne bo nihče usmerjal in nam ukazoval, vodilo nas bo zgolj naše hrepenenje po svobodi in dostojanstvu!

DELAVCI IN ŠTUDENTJE, V SAMOORGANIZACIJI JE NAŠA MOČ!

DIREKTNA AKCIJA PROTI ŠEFOM IN KAPITALU, NE SINDIKALNI

PROTESTI! ŽIVELA SOLIDARNOST IN RAZREDNI BOJ!


Federacija za anarhistično organiziranje
28. november 2009



















Poglejte arhivsko stran o Avtonomnem bloku, ki se je udeležil prejšnjih delavskih demonstracij v Ljubljani:
N17 Avtonomni blok

Novice 11/09/09

Represija nad anarho-sindikalisti v Srbiji


Beograd - 4. septembra 2009 so srbske oblasti v Beogradu aretirale pet aktivistov Anarho sindikalistične iniciative (ASI) Tadeja Kurepo, Ivana Vulovića, Sanjo Dojkić, Ratibora Trivunca in Nikolo Mitrovica.

V znak solidarnosti s priprtimi je bila sprožena intenzivna mednarodna kampanja. Številnim akcijam solidarnosti so se pridružili tudi anarhisti in anarhistke iz Slovenije. Spodaj prilagamo uporabne povezave in izjavo za javnost lokalne anarhistične federacije FAO.

Akcija solidarnosti v Ljubljani



Spletna stran Anarho-sindikalistične inicijative:
ASI - MUR

Spletna stran STOP REPRESIJI!:
MASA - Stop represiji, sloboda za anarho-sindikaliste

Spletna stran mednarodne solidarnosti:
Free the Belgrade anarchists

-----

Pismo podpore aktivistom ASI-ja

4. septembra 2009 so srbske oblasti v Beogradu aretirale pet aktivistov Anarho sindikalistične iniciative (ASI) Tadeja Kurepo, Ivana Vulovića, Sanjo Dojkić, Ratibora Trivunca in Nikolo Mitrovica. Obtoženi so mednarodnega terorizma (v srbskem zakoniku gre za dejanje, primerljivo z genocidom) in to zaradi suma, da so bili vpleteni v akcijo, v kateri sta bili na stavbo grške ambasade v Beogradu vrženi dve molotovki. Tovarišem in tovarišici je tožilstvo odredilo 30 dni pripora. V primeru, da jih sodišče spozna za krive, jim grozi od 3-15 let zapora.

Z ničemer izzvana aretacija in izmišljene obtožbe zoper priprte tovariše so dejanja odkritega državnega pritiska na ASI. Ni naključje, da so med aretiranimi ravno javno najbolj izpostavljeni člani sindikata. Ta je s svojim organiziranim delovanjem v interesu tistih, ki so vsakič znova odrinjeni od sadov lastnega dela - delavcev in delavk, v zadnjem času pridobil njihovo zaupanje, podporo in kredibilnost – torej vse tisto, kar tako zelo manjka skorumpirani srbski oblastni kliki. Da bi v času svojega popolnega političnega bankrota odvrnila grožnjo, ki jo za elite pomeni avtonomno organizirano sindikalno gibanje, se je ta klika zatekla k metodi, ki so se jim v zadnjem času odrekli celo njeni zahodni mentorji - naše tovariše je v bednem poskusu njihovega utišanja zaprla in obtožila “mednarodnega terorizma”.

Aretacije in nadlegovanje anarho sindikalističnih aktivistov ter tistih, ki so z njimi v kontaktu, je pravi obraz sodobne Srbije, države, ki na pogorišču neoliberalizma brani njegov projekt poglabljanja izkoriščanja in zasužnjevanja. Je še en korak k vzpostavitvi zaostrenega modela represivno delujoče oblasti, ki je pripravljena uporabiti prav vsa sredstva za utišanje tistih, ki ji v nastavljenem ogledalu kažejo njeno odvratno podobo.

FAO izraža solidarnost s priprtimi tovariši, ponuja svojo brezkompromisno podporo in pomoč ter se pridružuje pozivom k takojšnji izpustitvi in umiku absurdnih obtožb.
SVOBODA ZA VSE PRIPRTE!

Federacija za anarhistično organiziranje

V Ljubljani, 10. septembra 2009

Novice 30/04/09

Vstanite v suženjstvo zakleti!

Ob prvem maju je prav, da se spomnimo legendarne pesmi, ob kateri zaigra srce vsakega delavca. Internacionala je danes ena najbolj prepoznavnih skladb na svetu, prevedena pa je bila praktično v vse svetovne jezike.

Internacionalo je junija 1871, tik po proazu pariške komune napisal Eugene Pottier, udeleženec znamenitih bojev za svobodo v komuni, kasneje pa dejaven član prve internacionale, kjer je himna dobila svoje ime. Glasbo zanjo je leta 1888 napisal Pierre De Geyter. Prvič so jo izvedli julija istega leta, od tedaj pa je postal himna številnih anarhističnih, komunističnih in socialističnih sil, predvsem pa še danes simbolizira nujnost mednarodne delavske solidarnosti.

Internacionala simbolizira nujnost mednarodnega delavskega upora, ki ga je dobro povzel eden prvih zagovornikov internacionalizma Pierre-Joseph Proudhon: "Ne metafizične zamisli filozofov, ne kompilacije pravnikov, ne odločnost in pogum industrialistov, ne protokoli diplomatov in tudi ne ustave, ki so jih vsilili vladarji, ne morejo pomagati, da bi človeštvo uresničilo svoje veliko upanje, tj. družbeni red, ki bi s temeljno preobrazbo družbene zavesti in ekonomskih odnosov preprečil prihodnje vojne." Prihodnje vojne lahko prepreči le izkoreninjenje imperialističnih apetitov velesil in ustanovitev egalitarne družbe, v kateri nihče ne bo lačen in prezebel, še dodaja Proudhon.

Internacionala je ujela utrip svojega časa in neprivilegiranega stanu, kar ostaja še kako aktualno tudi danes. V obdobju, ko nekateri govorijo o razkroju tradicionalnih razredov postaja še toliko bolj očitno, da družbo kolje razredni boj. Boj med peščico kapitalistov, ki imajo vse in milijoni tistih, ki nimamo nič. Razen divjega uporniškega ognja, ki že stoletja tli v naših srcih in za katerega zadostuje najmanjša iskra, da preraste v revolucijo.

Živel 1. maj!



INTERNACIONALA:

Vstanite v suženjstvo zakleti,
ki jarem vas teži gorja.
Zdaj pravda stara v borbi sveti
vas kliče za prostost sveta.
Ta svet krivičnosti razbijmo,
do tal naj boj ga naš podre;
nato svoj novi svet zgradimo,
bili smo nič, bodimo vse!
|: Že se ljudstvo je zbralo,
v zadnjo borbo že hiti, :|
|: da z internacionalo
prostost si pribori. :|

Nihče ne da nam odrešenja,
ne carji, kralji in ne bog;
osvoboditev iz trpljenja
bo delo naših lastnih rok.
Sami razbijmo jarem sužnji,
ki tlači nas že tisoč let;
zdaj kujte, bratje, kujte družni
človeštvu boljši, lepši svet.
|: Že se ljudstvo je zbralo,
v zadnjo borbo že hiti, :|
|: da z internacionalo
prostost si pribori. :|

Mi vse ustvarjamo na svetu,
zato naj vse bo naša last;
zato naj delavcu in kmetu
pripada tudi vsa oblast.
Ko vse lenuhe in tirane
uniči naša trda pest,
krivice bodo vse pregnane,
svoboden rod vasi in mest.
|: Že se ljudstvo je zbralo,
v zadnjo borbo že hiti, :|
|: da z internacionalo
prostost si pribori. :|

Novice 25/12/08

Želja po spremembah je močnejša od strahu pred državo


Atene – V Grčiji se razmere še niso umirile. Objavljamo informacije o dogajanju in premikih v zadnjem tednu.


ZASEDBE KOT REVOLUCIONARNA METODA

Po celotni Grčiji dijaki in študenti še vedno zasedajo šole in univerze. Po zadnjih informacijah je zasedenih okrog 800 šol in 200 fakultet, ki so postale center upora. Na zasedenih šolah potekajo avtonomni zbori, organizirajo se različne delavnice, pišejo izjave, ustvarjajo spletne strani, tiskajo materiali in pripravljajo akcije. Oblasti pritiskajo na vodstva šol in grozijo učiteljem ter profesorjem, ki podpirajo zasedbe. Kljub temu, da v nekaterih šolah ravnatelji individualno pritiskajo tudi na dijake, se zasedbe, kot kaže, še ne bodo hitro končale.

Zasedbam šol so se pridružile še zasedbe nekaterih drugih poslopij, kot sta mestni hiši v Atenah in Ioannini.

Aktivisti so v teh dneh zasedli tudi nekatere prazne stavbe in jih pretvorili v javne prostore za življenje in delovanje. Zasedeni prostori so namenjeni lokalnim skupnostim, ki jih uporabljajo za načrtovanje aktivnosti proti oblastem. Vzpsotavljajo se alternativne prakse delovanja, ljudje se organizirajo od spodaj in gradijo uporniške skupnosti.

V sredo, 17. decembra 2008, so delavci v jutranjih urah zasedli »Dom sindikatov« v Atenah [Foto1]. Stavba je sicer namenjena sindikalnim birokratom GSEE, ki so v Grčiji, zaradi sodelovanja z oblastmi in kapitalisti, že dolgo časa osovraženi. Večkrat so namreč izdali delavsko gibanje, njihove zahteve in z oblastmi sklenili gnile kompromise, brez da bi se borili za delavske pravice. Avtonomni delavci so zasedene prostore razglasili za Svobodno delavsko cono [Izjava1], ki je namenjena vsem delavcem in odprta ves dan. Še isto jutro so stavbo poskušali dobiti nazaj birokrati s svojimi varnostniki, vendar so jih delavci vrgli iz nje. Kasneje je v stavbi potekala splošna skupščina uporniških delavcev.

V četrtek, 18. decembra 2008, so delavci zasedli prostore sindikatov tudi v Patrasu.

Uporniki še naprej zasedajo tudi radijske in televizijske postaje. Nekatere postaje so zasedene zgolj za nekaj trenutkov, da preko etra in slike aktivisti prenesejo svoja sporočila, druge postaje so zasedene dlje časa in skozi celoten dan oddajajo svoj program. Zasedbe medijski hiš in uporaba njihovih sredstev za predvajanje svoje vsebine, se je izkazala za eno izmed bolj zanimivih in uporabnih metod revolucionarnega delovanja. Večina medijev je namreč, takoj po začetku upora, predvajano vsebino prilagodilo interesom vladajočega razreda. Tudi v trenutkih, ko je boj na ulicah dobival nepredstavljive razsežnosti, so mediji poročali o umirjanju razmer in enačili protestnike z ekstremisti, ki zlorabljajo situacijo. Mediji (tako v Grčiji, kot drugo po Evropi) so v glavnem prepisovali informacije, ki so jih podajale oblastniške strukture. Zaradi tega ni čudno, da so uporniki pozvali aktiviste, da začnejo zasedati medijske prostore. To se zdaj tudi dogaja. Vsak dan poročajo o novih zasedbah medijev po državi.

V torek, 16. decembra 2008, so študentje vdrli v prostore nacionalne televizije NET in prekinili prenos govora, ki ga je imel predsednik vlade. Sliko iz parlamenta je zamenjala slika aktivistov v studiu, ki so držali transparente: »Nehajte gledati televizijo – vsi na ulice«, »osvobodite zapornike!« in »svoboda za vse!«.

V sredo, 17. decembra 2008, so v Patrasu vzpostavili nov piratski radio, ki ga upravljajo študenti.

O novih zasedbah radijskih in televizijskih postaj ter predvajanju uporniških sporočil, so poročali tudi v četrtek, 18. decembra 2008 - nove zasedbe v Solunu, Tripoliju in Šparti.

Tri nove zasedbe radijskih postaj, so se zgodile tudi v soboto, 20. decembra 2008, v Atenah.

V soboto, 20. decembra 2008, so v Solunu zasedli veliko kulturno središče [Foto2] in ga preuredili v socialni center za vse ljudi. V ponedeljek, 22. decembra 2008, so zasedli tudi mestno knjižnico. V njej se zbirajo ljudje iz soseske, ki se na skupščinah organizirajo za nadaljnje aktivnosti.

Aktivisti so v zadnjih dneh prekinili tudi številne gledališke predstave in druge kulturne dogodke, kjer so ljudi povabili, da se jim pridružijo na ulicah. Nekatere akcije so se zaključile z aplavzom obiskovalcev.

V zasedenih avtonomnih conah so organizirali tudi več protestnih in solidarnostnih koncertov in drugih kulturnih dogodkov, na katerih se zbira več tisoč ljudi [Foto3].


VZEMIMO, KAR NAM PRIPADA

Anarhisti med tem množično pozivajo prebivalce, da ne plačujejo javnega prevoza in drugih javnih storitev. Uničili so več naprav za potniške karte in ljudi z grafiti, letaki in plakati pozivajo na ne plačevanje. Njihovo glavno sporočilo je, da se lahko samo-organizirano in združeno upremo vsakemu inšpektorju in organu oblasti.

V zadnjem tednu se je zgodilo tudi več akcij razdeljevanja hrane in oblačil. Aktivisti so v Solunu »oropali« nekaj veleblagovnic in zalogo razdeljevali ljudem na tržnici in po mestu. Take akcije so tudi sicer pogost pojav v Grčiji.


INSUREKCIJA SE NADALJUJE

Tudi militantni napadi na privatno lastnino in državne institucije se nadaljujejo. V nočnih urah je na ulicah še vedno na stotine ljudi, ki svojo jezo artikulirajo preko napadov na policijo, uničevanja bank, zavarovalnic in trgovin velikih korporacij. Med simbolnimi tarčami so še vedno tudi poslopja državnih institucij in policijske postaje. V teh dneh so na udaru tudi nadzorne kamere po mestih, ki jih aktivisti vestno uničujejo.

V torek, 16. decembra 2008, je v popoldanskih urah skupina anarhistov z molovkami in kamenjem napadla poslopje specialne policije v Atenah [Foto4]. Razbita so bila okna in vhodi v prostore, požgani pa avtomobili in avtobus specialne policije pred stavbo. Dva policista sta bila poškodovana.

O številnih napadih na policijske postaje in policijske patrulje poročajo tudi iz drugih krajev. Običajne tarče protestnikov – banke, trgovine in prostori korporacij – pa so še vedno na udaru med protestnimi zborovanji in ob militantnih akcijah afinitetnih skupin.

Spopadi s policijo dnevno potekajo tudi pred glavnimi uporniškimi centri v Atenah in Solunu, pred zasedenimi fakultetami in šolami. Najhujši spopadi se odvijajo pred Politehniko in Pravno fakulteto.

V torek, 23. decembra 2008, so neznane osebe z manjšo eksplozivno napravo uničile prostore skrajno desničarske politične stranke LAOS v predmestju Alimos.


PROTESTI SE NADALJUJEJO

Že tretji teden v Grčiji potekajo tudi različni protestni shodi. Organizirajo jih v glavnem študenti in anarhisti, udeležujejo pa se jih tudi številni drugi. Protestna zborovanja so zelo različna in potekajo v različnih krajih po državi. Nekatera so množično obiskana, druga so manjša in bolj akcijsko naravnana. Največji in najštevilčnejše protesti še vedno potekajo v Atenah, Solunu in Patrasu.

Večina protestnih shodov v zadnjih dneh je mirnih, saj ljudje želijo svoje mnenje izraziti brez nasilja. Policija na drugi strani še vedno brutalno napada prav mirne protestnike, kar v glavnem spodbudi nasilno reakcijo tudi iz druge strani. Na večini protestnih shodov je taktika policije predvidljiva: na protestnike zmečejo veliko količino solzivca in drugih kemičnih sredstev, potem pa, ko ljudje in mimoidoči bežijo ter iščejo zrak, začnejo napadati in ljudi neselektivno aretirati.

V soboto, 20. decembra 2008, so se v številnih atenskih soseskah (Gizi, Halandri, Nea Smirni, Petralona, Peristeri, Virona, Haidari, Mprahami) ljudje zbrali na množičnih protestih. Protest se je istočasno odvijal tudi pred parlamentom in na trgu Sintagma, kjer so protestniki ponovno poskušali zažgati božično drevo. Ob 21h se je na mestu umora v Eksarhiji zbralo več tisoč ljudi, ki so nadaljevali protest proti državnemu nasilju. Kmalu so se začeli spopadi s policijo, ki so ponovno trajali do jutranjih ur. Protesti in druge akcije solidarnosti so potekale tudi v številnih drugih mestih.


EKSARHIJA ŽELI POSTATI SVOBODNO OBMOČJE

Prebivalci Eksarhije – zloglasne atenske četrti, kjer je bil umorjen Alexandros Grigoropoulos – že več dni protestirajo proti prisotnosti policije v soseski. Protestov se udeležuje večina prebivalcev soseske, ki želijo sami nadzorovati to območje. Pravijo, da niso potrebovali pomoči v času diktature, in da je ne potrebujejo niti danes. Eksarhija predstavlja zgleden primer samo-organizirane soseske, kjer ljudje sami in združeno poskrbijo za svoje težave. Tudi ta primer potrjujte prepričanje, da je soseske možno organizirati brez oblasti in po anarhističnih principih. Policijska prisotnost v Eksarhiji je provokativna in spodbuja bes prebivalstva.

VRNITEV V ČAS DIKTATURE

V zadnjih tednih je bilo dokazanih že več primerov sodelovanja policije s fašisti. Fašisti in policisti v civilu so oblečeni kot protestniki in s palicami (v nekaterih primerih tudi noži) napadajo protestnike. Zabeleženi so bili tudi primeri, ko so fašisti in policisti v civilu razbijali »majhne« trgovine. S takim delovanjem poskušajo med prebivalstvom zanetiti strah in z uničevanjem »nelegitimnih« tarč diskreditirati proteste.

V torek, 18. decembra 2008, je neznanec streljal v skupino študentov, ki so se družili pred eno izmed zasedenih šol v Atenah. Eden izmed strelov je v roko zadel 16-letnega fanta, ki je bil kasneje v bolnišnici operiran. Ko so se študenti vrnili na mesto dogodka, je neznanec še enkrat sprožil proti skupini. Zaradi oddaljenosti več deset metrov, je bila velika sreča, da ni bil nihče huje poškodovan. Policija je zanikala vpletenost, aktivisti pa predvidevajo, da je bilo streljanje del taktite zastraševanja vstajnikov. V tem smislu ni pomembno ali je streljal policist ali fašist. Akcija je del strategije oblasti, da zaduši upor.

V nedeljo, 21. decembra 2008, je bilo zasednikom atenske Politehnike sporočeno, da je bil nadzor nad univerzo iz rok senata univerze prenesen v roke javnega tožilstva. To je sprožilo govorice o tem, da univerza izgublja svoj azil in avtonomijo, ter da se pripravlja napad policije na zasedeno Politehniko. To bi pomenilo prvo policijsko akcijo znotraj univerzitetnih prostorov, po padcu diktature leta 1974. Prav tako pa bi pomenilo prvo policijsko akcijo na tleh univerze, brez posebnega dovoljenja univerzitetnega senata. Zaenkrat je Politehnika še vedno zasedena, policijske enote pa so jo že pred dnevi popolnoma obkolile.

Zdi se, da poskušajo grške oblasti zadušiti upor še pred novim letom.

Med tem so v javnost prišle nove informacije o preiskavi umora Alexandrosa Grigoropoulosa. Nekateri mediji so objavili podatke iz balističnega poročila, ki potrjuje zgodbo očividcev, da je policist nameril in direktno ustrelil proti mladeniču. Zato so ponovno vprašljive nekatere trditve, ki jih je policist izrekel na pričanju ter obramba, ki jo je zagovarjal njegov odvetnik na sodišču. Tudi medijsko poročanje, ki je pred tednom dni govorilo o "odbitem in opozorilnem strelu", je bilo očitno vprašljivo.


SOLIDARNOST POMENI NAPAD!

Tudi akcije solidarnosti in protesta so se nadaljevale po svetu. V soboto, 20. decembra 2008, je bil globalni dan boja proti državnemu nasilju in v solidarnosti z grško vstajo. Akcije so se odvile v številnih evropskih mestih in drugod po svetu. Nekatere akcije so bile simbolične, druge so bile militantne. Najbolj množičen protest se je odvil v Hamburgu, kjer se je zbralo nekaj tisoč avtonomnih [Foto5].

Nova akcija solidarnosti in protesta se je odvila tudi v Ljubljani [Foto6, Foto7]. Akcije pa so anarhisti organizirali tudi v nekatrih drugih mestih v bližini: Beograd, Zadar, Split, Zagreb, Pula, Rijeka, Sarajevo.

Svojo solidarnost z grškim uporom so izkazale tudi številne skupine nogometnih navijačev, ki so na nogometnih tekmah (v Grčiji in drugod po Evropi) izobesili velike transparetne v podporo grškim protestom in proti policiji.

-----
Več aktualnih informacij najdete tukaj:
Grčka – narodni ustanak
Center for strategic anarchy
On the greek riots
UK Indymedia
Greece riots

-----
Poročilo shoda solidarnosti in protesta v Ljubljani:
Novice 20/12/08

-----
Predhodne zgodbe:
Balkan

Novice 27/12/07

Delavci zasedli tovarno v Barceloni


Barcelona - Delavci tovarne Frape Behr so 21. decembra, zaradi načrtov uprave, da odpusti skoraj 300 delavk in delavcev, zasedli tovarno. Akcija delavcev je samo zadnji korak v protestni mobilizaciji proti načrtom uprave, ki se je začela septembra, ko so bile razkrite vizije kapitalistov.

Tovarna Frape Behr je del multinacionalke Frape Group, ki se ukvarja s proizvodnjo delov za avtomobilsko industrijo - še posebno s proizvodnjo klimatskih naprav in hladilcev za motorje. Multinacionalka, ki ima sedež v Nemčiji, zaposluje okrog 20.000 delavcev v različnih obratih po svetu.

Vodstvo obrata v Barceloni je v septembru razkrilo načrte za prestrukturiranje tovarne, ki vsebujejo tudi plan za množično odpuščanje in - po mnenju delavk in delavcev - drastično poslabšanje pogojev dela za ostale.

Delavci tovarne so sindikalno organizirani v več sindikatov, med ostalimi tudi v anarho-sindikat CNT, ki predstavlja špansko sekcijo Mednarodnega delavskega združenja. CNT je takoj, ko so načrti uprave postali javni, organiziral posebno operativno skupino za spremljanje dogodkov, mobilizacijo delavk in delavcev in organiziranje protestov ter solidarnostnih akcij. Od septembra do decembra so delavci izvedli več različnih protestnih akcij. Tako v sami tovarni kot na ulicah.

Vodstvo Frape Behr-a se je na mobilizacijo delavk in delavcev odzvalo z zastraševanjem, policija pa z represijo. Odkar v tovarni poteka protest, je vodstvo odpustilo 6 delavcev, ker naj bi povzročali nemir v tovarni in spodbujali sabotaže. Med odpuščenimi je bil tudi član - prej omenjene - operativne skupine CNT-ja. Vodstvo se s protestom delavk in delavcev sooča tudi s poostrenim nadzorom in drugimi oblikami zastraševanja.

Vendar pa so se v vodstvu pošteno ušteli, če so mislili, da bodo z zastraševanjem ustavili boj delavk in delavcev za dostojno življenje. Samo dva dni po spornem odpuščanju, so bili delavci ponovno na ulici, danes pa zasedajo tovarno, kar je skrajna in zelo pogumna obliko protesta proti nesprejemljivim načrtom lastnikov.

CNT je po vsej Španiji organiziral solidarnostne akcije ter na Mednarodno delavsko združenje naslovil apel za podobne akcije tudi drugod po svetu. Sekretariat Mednarodnega delavskega združenja - ki se trenutno nahaja v Srbiji in ga upravlja tamkajšnja Anarho-sindikalistična inicijativa - tako že koordinira protestne in solidarnostne akcije po svetu. Le-te so že organizirali številni anarho-sindikati in sorodne skupine, med drugim tudi nemška sekcija FAU, kar je še kako pomembno, saj je ravno v Stuttgartu sedež multinacionalke Behr. Poleg tega na španske konzulate in ambasade po svetu že romajo tudi številna protestna pisma in pisma solidarnosti z delavkami in delavci. Tako pismo in vzporedne akcije lahko pričakuje tudi špansko predstavništvo v Ljubljani.

Dogajanje v Španiji je samo najnovejši primer zaostritve konflikta med delom in kapitalom, ki se dogaja na globalnem nivoju. Neposluh kapitalistov za zahteve delavcev odraža aroganco kapitala do ljudi, radikalizacija delavskega boja pa kaže na edino pot iz nastale situacije.

Boj proti izkoriščanju je boj za dostojno življenje vseh! Ker je kapital globalen, mora biti tudi naš boj globalen!

-----

Nje. eksc. ga. Carmen Fontes Muñoz, veleposlanica
Veleposlaništvo Kraljevine Španije
Trnovski pristan 24
SI-1000 Ljubljana
Slovenija

PISMO PODPORE DELAVKAM IN DELAVCEM TOVARNE FRAPE-BEHR V BARCELONI IN PROTEST ŠPANSKIM OBLASTEM

Z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v tovarni Frape-Behr v Barceloni in postopke lastnikov ter katalonske vlade. Na Vas zato danes naslavljamo naše protestno pismo.

S tem pismom izražamo popolno podporo in solidarnost z delavkami in delavci tovarne Frape-Behr v Barceloni. Od španskih oblasti (posebno regionalne katalonske vlade) pa zahtevamo, da nemudoma podpre prizadevanja delavk in delavcev ter od lastnikov in uprave tovarne zahteva popolno sprejetje delavskih zahtev. Na potezi je namreč katalonska vlada, da sprejme ali zavrne dokument (LFAP - labour force adjustment plan) lastnikov tovarne, ki odloča o usodi delavk in delavcev le-te. Prepričani smo, da je ukrepanje v dobrobit delavk in delavcev ter njihovih družin edina sprejemljiva odločitev.

Hkrati Vas obveščamo, da dogajanje v Barceloni budno spremljamo, vzporedno pa o njem obveščamo slovensko javnost. Z obveščanjem javnosti in protestom bomo nadaljevali, vse dokler zahteve delavk in delavcev tovarne Frape-Behr ne bodo izpolnjene in predvsem, če bodo tudi španske oblasti ravnale proti delavkam in delavcem ter njihovim pravicam.

S to podporo se pridružujemo mednarodnemu boju proti izkoriščanju in za dostojno življenje vseh! Od španskih oblasti pa zahtevamo odgovor in ukrepanje!

V solidarnosti z delavkami in delavci v Barceloni,

Peter Korošec
za Sindikat samo-organiziranega delavstva in A-Infoshop kolektiv

Ljubljana, 30. december 2007

-----

Carta de apoyo a las trabajadoras y los trabajadores de la fabrica Frape-Behr en Barcelona

Por que nos ocupa y nos preocupa seguimos observando lo que sucede en la fábrica Frape-Behr en Barcelona y los procedimientos de los dueños y el Gobierno de Cataluña. Por esto les enviamos hoy a ustedes nuestra carta de protesta.

Con esta carta manifestamos nuestro apoyo absoluto y solidaridad con las trabajadoras y trabajadores de la fabrica Frape-Behr en Barcelona, y exigimos a los gobernantes españoles (principalmente al gobierno de Cataluña) apoyo inmediato a los esfuerzos de las trabajadoras y los trabajadores; a los dueños y a la dirección de la fabrica una respuesta inmediata ante las demandas y esfuerzos de las trabajadoras y trabajadores de dicha fabrica.

El Gobierno de Cataluña debe tomar parte sobre el documento (LFAP – labour force adjustment plan). Estamos convencidos que los dueños de la fabrica no pueden condicionar el destino de las trabajadoras, los trabajadores y sus familias.

Los sucesos en Barcelona los seguimos observando con mucha atención y sobre ellos estamos informando al pueblo esloveno. Con la difusión y la protesta vamos a seguir hasta que las demandas de las trabajadoras y los trabajadores de la fabrica Frape-Behr sean escuchadas por la sociedad, por el gobierno y por los dueños de la fabrica.

Con esta carta de apoyo nos sumamos a las luchas internacionales en contra de la explotación y a favor de la vida con dignidad de todas y todos! A los gobernantes españoles exigimos la respuesta y el cumplimiento de las demandas de las trabajadoras y los trabajadores!

En solidaridad con las trabajadoras y los trabajadores en Barcelona,

Peter Korošec
Por: Unión de los trabajadores autoorganizados y Colectivo A-Infoshop

Ljubljana, 30 de diciembre 2007


-----
Več informacij najdete na:
Libcom
FAU-IAA ("angleško")
CNT-Frape blog (špansko)
FAU-IAA (nemško)

Spletna stran Mednarodnega delavskega združenja:
IWA-AIT

Spletna stran španske sekcije:
CNT-AIT

Spletna stran srbske sekcije:
ASI-MUR

-----
Sorodne zgodbe:
Delavci

Novice 18/11/07

Množično proti izkoriščanju


Ljubljana - V soboto, 17. novembra 2007, so se v Ljubljani odvile največje demonstracije v zgodovini Slovenije. Na delavskih demonstracijah za višje plače se je zbralo okrog 70.000 ljudi. Delavcem so se pridružili tako upokojenci kot študenti.

Avtonomni blok

Študenti in študentke so se - skupaj z drugimi skupinami - združili v Avtonomni blok, za katerega so podali pobudo v avtonomnem študentskem gibanju Avtonomna tribuna. Že pred samo demonstracijo so se Avtonomnemu bloku pridružile različne skupine: Socialni center ROG, Vstaja lezbosov, feministična pobuda Za socialne pravice vseh in drugi. Namen, tako Avtonomne tribune kot ostalih skupin v Avtonomnemu bloku, je bil mobilizirati mlade in nekoliko manj mlade - študentke in študente, dijake in dijakinje, prekarne in migrantske delavce, brezposelne in druge - ter na ta način izrazati solidarnost z delavskim bojem na ulici. Namen Avtonomnega bloka je bil podpreti delavske zahteve po višjih plačah na eni strani ter odpreti druga vprašanja na drugi strani. Z svojo vsebino in prisotnostjo je obogatil delavski shod ter medgeneracijsko solidarnost konkretno oblikoval na ulicah.

Sodelovanje s sindikati

Že preden je padla odločitev, da se za delavske demonstracije organizira Avtonomni blok, se je začela konstruktivna komunikacija in pozitivno sodelovanje s sindikati. Avtonomna tribuna je najprej sodelovala na predkongresni razpravi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kjer je na temo "Mladi in sindikalizem" pripravila svoj prispevek, pozvala sindikate k sodelovanju in k skupnem naslavljanju pomembnih vprašanj. Razprava je potekala 23. oktobra na Fakulteti za družbene vede in predstavlja prvo pomembno točko v komunikaciji med avtonomnimi študenti in sindikati.

Kmalu za tem je Avtonomna tribuna napisala pismo podpore za napovedane delavske proteste, v katerem so povdarili pomembnost medgeneracijske solidarnosti, boj za višje plače postavili v širši kontekst in napovedali svojo udeležbo na demonstracijah. Omenjeno pismo podpore je bilo objavljeno tudi v posebni številki Delavske enotnosti, ki so jo - posebej za demonstracije - pripravili pri ZSSS.

Konstruktivno sodelovanje in dobra komunikacija s sindikati je potekala tudi v dneh pred in za časa samih demonstracij, ko je bilo potrebno doreči logistične zadeve. Tako v sindikatih kot pri Avtonomni tribuni so bili zelo veseli tega sodelovanja, saj se tako eni kot drugi zavedajo, da je sodelovanje študentov in delavcev zelo pomembno, kar nas učijo tudi zgodovinske izkušnje. V obeh skupinah so prepričani, da se sodelovenje po koncu demonstracij ni končalo, oziroma da je to šele začetek skupnega boja.

Priprave in mobilizacija

Priprave za Avtonomni blok so se začele že dva tedna pred demonstracijami, ko so aktivisti in aktivistke Avtonomne tribune začeli kreirati vsebino in materiale za demonstracije. Vzpostavljene so bile tri delovne skupine, ki so se ukvarjale z vsebinskimi vprašanji - o družbeni situaciji v kapitalizmu, o študentskih problematikah in o državnem nadzoru in represiji. K vsebini Avtonomnega bloka so kasneje svoje dodali še aktivisti Socialnega centra, ki so odprli vprašanje migracij in prekarnega dela ter vprašanje javnih in zasebnih prostorov ter policijske in privatno-varnostne represije. Svoje pa so dodali še v feministični pobudi Za socialne pravice vseh in pobudi lezbijčne skupnosti Vstaja lezbosov. V Avtonomnem bloku so sodelovali tudi nekateri predstavniki Študentske organizacije Slovenije.

Vzporedno s pripravami na demonstracije, se je začela tudi mobilizacija za Avtonomni blok. Po Ljubljani in številnih drugih mestih se je polepilo na tisoče plakatov in razdelilo na tisoče letakov, ki so spodbujali ljudi, da se samo-organizirajo in pridružijo Avtonomnemu bloku.

Avtonomna tribuna se je posvetila predvsem mobilizaciji študentov, saj so mnenja, da so študentska vprašanja tesno povezana z delavskimi vprašanji ter da je potrebno, glede na slabo situacijo in negotovo prihodnost obeh skupin, naše boje povezati. V tej maniri so bile organizirane nekatere mobilizacijske akcije na fakultetah in v študenstkih domovih. Na Fakulteti za družbene vede se je razobesilo [1] velik transparent "Tovarne delavcem, univerze študentom! Ker nismo blago! Vsi na demonstracije!", ki je na stavbi visel vse do demonstracij. Podoben transparent "Brez upora ni obstoja! Vsi na ulice!" se je istega dne izobesil tudi v študentskem naselju Rožna dolina, dan pred demonstracijo pa so svojo solidarnost z delavci izrazili tudi na Filozofski fakulteti, kjer so prav tako izobesili velik in dobro viden transparent. Sočasno so potekale še druge mobilizacijske akcije v študentskih domovih in na fakultetah [2].

N17

Zbirno mesto Avtonomnega bloka je bil Trg OF pri Železniški postaji ob 9:30 [3]. Kmalu se je na mestu zbralo nekaj sto ljudi, ki so s seboj prinesli številne transparente, napise in zastave. Soundsystem iz Tovarne ROG je jutranje vzdušje popestril z divjo revolucionarno glasbo. Na zbirnem mestu Avtonomnega bloka je bila postavljena tudi "infomiza", na kateri se je dalo dobiti časopis Delavska enostnost, časopis Avtonomna tribuna (ki so ga pripravili posebno za to priložnost), časopis ŠOVA ter nekatere druge materiale.

Ob 10:00 se je program Avtonomnega bloka začel s pozdravnim nagovorom in govori različnih skupin [4], ki so sodelovale v Avtonomnemu bloku. Na začetku je bila prebrana skupna izjava Avtonomnega bloka "Naš prostor, naš čas, naš boj!", za tem pa so se zvrstili govorci Avtonomne tribune (pismo podpore za delavske proteste, prispevek k razpravi o družbeni situaciji v kapitalizmu ter prispevek o študentskih problematikah), inicijative Vstaja lezbosov, feministične pobude Za socialne pravice vseh ter Socialnega centra. Na koncu so svoje pozdrave in solidarnost izrazili še udeleženci Avtonomnega bloka iz tujine - predstavnik anarhistične skupine Germinal, ki je del FAI (Federacija anarhistov Italije), član Anarho-sindikalistične inicijative iz Srbije, ki je del Mednarodnega delavskega združenja in ki je angažirana tudi na področju aktualnih študentskih protestov v Srbiji. Svoje pa so za konec dodali še tovariši iz Avstrije.

Ob 10:45 se je Avtonomni blok, ki je štel okrog 500 ljudi, podal na ulice [5 6]. Preko železniške postaje [7] proti zbirnemu mestu uradnih delavskih demonstracij. Povorka je bila pisana in glasna. V oči so padali številni transparenti in table z napisi, akcijo pa so popestrile še številne zastave - od črno-rdečih anarhističnih in anarho-feminističnih do mirovniških in klasično rdečih. Ves čas pohoda so se vzklikali številni slogani in podajala številna sporočila.

Na dunajski cesti pri Plavi laguni se je Avtonomni blok z vzklikanjem "Solidarnost!" združil z delavci, ki so Avtonomni blok pozdravili čustveno in glasno. To je bil zelo dober moment demonstracij, saj se je vzpostavila prva komunikacija z delavskimi protestniki.

Avtonomni blok je nato znotraj množične delavske povorke korakal po Dunajski cesti proti Kongresnemu trgu. V tem času so se razdeljevali časopisi Avtonomna tribuna, vzklikali različni slogani in prepevale različne pesmi. Mnogokrat smo slišali pričakovane "Tako v tovarnah kot na univerzi - proti diktaturi kapitala" , "Kdor seje bedo, žanje bes!" , "Pravice so izborjene, ne podeljene!" [8] in nekoliko manj pričakovane ter bolj radikalne "Razlastimo kapitaliste!" [9] in "Kaj bomo jedli - svinje bogate!". Slišali pa smo tudi prepevanje Internacionale in dobro poznane Bandiera rossa [10].

Na Slovenski cesti je Avtonomni blok pozdravil pobudo "Enotna fronta", ki je iz stanovanja razobesila transparent, delila letake in z glasbo pozdravljala protestnike [11].

Na Kongresnem trgu so se demonstracije zaključile z govori predstavnikov sindikatov, upokojencev in študentov. Avtonomni blok je sočasno v svoji povorki ponovil nekatere govore in razdelil 10.000 kopij svojega časopisa.

Množične demonstracije so še enkrat pokazale, da današnji sistem socialno izključuje veliko število ljudi, in da to ljudje čutijo. Množično smo se uprli vse večjemu izkoriščanju in zahtevali boljši jutri. Pokazalo se je, da nas je veliko, ki mislimo, da pot, ki je začrtana za prihodnost ni dobra ter da nam ni vseeno v kakšni družbi živimo. Avtonomni blok je - s svojo vsebino in prisotnostjo - medgeneracijski solidarnosti dodal kredibilnost in napovedal nadaljevanje boja proti neoliberalnemu kapitalizmu in podrejanju vseh sfer družbenega življenja diktatu trga.

-----
Več informacij o Avtonomnemu bloku najdeš na:
N17 Avtonomni blok

Video in foto poročila iz demonstracij najdeš na:
N17 Poročila

Predhodne in sorodne zgodbe:
Delavci
Študenti
Avtonomna tribuna

Novice 26/10/07

Mineva sto let od Anarhističnega kongresa v Amsterdamu


Avgusta je minilo natanko sto let od velikega mednarodnega anarhističnega kongresa, ki je leta 1907 potekal v Amsterdamu, in ki je močno zaznamoval anarhistično in delavsko gibanje.

Ob tej priložnosti in v počastitev obletnice, je Federacija anarho-komunistov iz Italije (FdCA) pripravila angleški prevod knjige "Dibattito sul sindacalismo: Atti del Congresso Internazionale anarchico di Amsterdam (1907)" iz leta 1978. V njej zgodovinar delavskih gibanj Maurizio Antonioli raziskuje proces, ki je vodil do amsterdamskega kongresa in pomembnost, ki ga je le-ta imel za delavsko in anarhistično gibanje. Poleg te analize je avtor knjige - na podlagi različnih in številnih poročil in izjav, ki so bile objavljene v libertarnem časopisju tistega časa - izdelal najbrž najbolj popoln pregled dogajanja in vsebine amsterdamskega kongresa.

Angleški prevod knjige, ki ga je opravil Nestor McNab, je dostopen na spletu, kamor ga je postavila FdCA in nekateri drugi anarhistični portali. Namen prevoda je - poleg počastitve obletnice - omogočiti podrobno raziskovanje veličastne zgodovine anarhističnega gibanja ter teorije in prakse le-tega.

-----
Angleški prevod knjige in uvodno besedo najdete na:
FdCA - The International Anarchist Congress
Anarkismo.net - The International Anarchist Congress

Spletna stran Federacije anarho-komunistov (en):
Federazione dei Comunisti Anarchici

Novice 18/10/07

Samo-upravna produkcija brez šefov se začenja


Hamburg - Delavci zasedene tovarne koles v Nordhausnu, na severu Nemčije, bodo 22. oktobra ponovno zagnali stroje in začeli s samo-upravno proizvodnjo brez šefov. To potezo so načrtovali že več tednov, vendar so za normalno poslovanje morali zbrati dovolj naročil.

Ko so junija zasedli tovarno in preprečili lastnikom, da bi iz nje odpeljali vse stroje, so v sodelovanju z anarho-sindikatom FAU (Svobodno delavsko združenje) začeli široko solidarnostno kampanjo, katere glavni namen je bil zbrati dovolj naročil za obstoj tovarne. Da bi s proizvodnjo lahko nadaljevali, so morali do 2. oktobra 2007 zbrati 1.800 naročil za kolesa iz serije "Strike-bike", ki predstavlja prvi projekt zasedene tovarne. Kampanja je bila izjemno uspešna in je prinesla senzacionalne rezultate. Po vsej Evropi so aktivisti in podporniki za ta namen organizirali številne dejavnosti, katerih namen je bil gibanju in javnosti predstaviti zgodbo tovarne koles in mobilizacija za solidarnostne akcije. O tovarni in samo-upravnih ambicijah delavstva so pisali v številnih časopisih, informacije so bile objavljene na več stotih spletnih straneh po vsem svetu, konec koncev so o zgodbi poročali tudi največji mediji v Nemčiji in drugod po Evropi.

Veliko zanimanje za zgodbo iz Nordhausna pa ne predstavljajo glavnega uspeha kampanje. Ker so delavci in anarho-sindikalisti že od vsega začetka zasedbo tovarne želeli prestaviti na višjo raven in omogočiti njen nadaljnji obstoj v novih razmerah, je glavni uspeh solidarnostne kampanje prav gotovo dejstvo, da se je uspelo zbrati dovolj naročil za proizvode "strike-bike" tovarne in s tem omogočiti samo-upravno proizvodnjo in distribucijo. V tovarni so prejeli več kot 1.400 naročil iz Nemčije ter okrog 300 naročil iz Grčije, Italije, Španije, Velike britanije, Irske, Belgije, Luksemburga, Švice, Avstrije, Egipta, ZDA, Kanade, Južne afrike in Izraela.

Pisma podpore iz celega sveta - iz Kaira, Tel Aviva, Avstralije, Poljske, Madžarske, Sibirije, Brazilije, Bolivije, Johannesburga, ZDA in seveda celotne Evrope - so dosegla delavce v Nordhausnu. Te solidarnostne izjave so pokazale, da akcija delavcev v Nordhausnu spodbuja tudi ostale delavce po svetu in jim ponuja nove pespektive v kontekstu njihovih lastnih bojev proti zniževanju plač, masovnemu odpuščanju in zapiranju tovarn.

Tako v anarho-sindikatu FAU, kot v kolektivu delavcev zasedene tovarne, se zavedajo, da je to šele prvi korak k vzpostavitvi samo-upravne proizvodnje brez šefov, ki bo delovala na dolgi rok. Čeprav se zavedajo, da bo načrtovana pot še zelo dolgo in težka, pa se zavedajo tudi, da že danes pišejo zgodovino. Še nikoli doslej namreč ni v Federativni republiki Nemčiji potekala samo-upravna proizvodnja v zasedeni tovarni.

-----
Več podrobnosti o zgodbi in aktualne informacije najdete na:
Strike-bike

Spletna stran anarho-sindikata FAU:
FAU.org

Spletna stran anarho-sindikalistične Internacionale IWA:
IWA-AIT

Predhodna zgodba:
Delavci zasedli tovarno in začeli s samo-upravno produkcijo

Sorodne zgodbe:
Delavci