Novice 25/11/09

Bombni napad na anti-avtoritarno gibanje

SOLUN – V noči na 24. november je bil z močnim eksplozivnim telesom napaden socialni center Buena Ventura v Solunu, ki med svojimi dejavnostmi gosti tudi srečanja skupine Solidarity - Anti-avtoritarno gibanje.
Eksplozija je povzročila veliko materialno škodo v centru in okoliških stavbah, kjer so v radiu petnajstih metrov popokala stekla na oknih, šrapneli, ki so se razleteli po okolici pa so
poškodovali tudi več avtomobilov. Zgolj sreča je botrovala dejstvu, da v eksploziji ni bilo mrtvih in poškodovanih. Napad na Bueno Venturo je zgolj zadnji v nizu dejanj fašističnih para-državnih skupin, ki v Grčiji z enakimi metodami delujejo že vsaj od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Jasno je, da gre za direktno posledico fašistične politike države, ki se je odločila da bo z vsemi upornimi iz decembrske vstaje obračunala tako ali drugače. Napad na Bueno Venturo bi bil lahko napad na katerokoli skupino ali prostor upora. Prav zato je ključno, da gibanje v tem trenutku ostane enotno in močno!

Več podatkov (tudi v angleščini) na: http://www.resistance2003.gr/

Novice 24/04/09

Antifašistični dnevi akcije

24. - 27. april 2009 Metelkova Mesto

24. 4. - petek: Klub Gromka ob 21h: Žur upora – DJ večer
25. 4. - sobota: Menza pri koritu ob 12h: delavnica izdelovanja grafiterskih šablon, transparentov, borilnih veščin in videodelavnica
A-Infoshop ob 18h: Diskusija o antifašističnem gibanju na Balkanu
26. 4. - nedelja: Menza pri koritu ob 12h: nadaljevanje delavnic
Igrišče Tabor ob 15h: turnir malega nogometa
27. 4. - ponedeljek: Trg OF ob 12h:
antifašistična manifestacija “Za svobodo sveta”

Novice 27/04/09

Javna izjava Fronte za svobodo sveta

27. april, Dan OF oziroma dan upora proti nacifašizmu, je praznik z močnim simbolnim nabojem. Še danes nas spominja na dan, ko je koalicija vsebinsko raznoterih skupin sprejela odločitev, da z jasnimi stališči in dejanji poseže v tedanje družbeno dogajanje. V času okupacije je bila edina pot do dokončne osvoboditve aktivni odpor, vse ostale alternative pa bi brez izjeme vodile v suženjstvo.

Skoraj 70 let kasneje živimo v drugačnih okoliščinah, a protifašistični boj je še vedno nujen, saj se fašistične težnje krepijo. Težnje, ki poudarjajo, da je v družbi nezaželenih vse več skupin. In noben posameznik, ki si želi živeti v odprti, svobodni in enakopravni družbi, ne sme dopustiti vzpona praks, ki pod krinko domoljubja ali napredka postajajo legitimen tvorec diskurza normalnosti, ki vsak dan izključuje čedalje več ljudi. Zato se zdi danes povezovanje v heterogeno koalicijo drugače mislečih zopet nujno!

Razraščanje izključujočega mišljenja v Sloveniji je prepleteno tudi s težnjami po zgodovinskem revizionizmu, ki zanika revolucionarni in protiimperialistični značaj upora ter ga oži na trenutek narodne osvoboditve ali celo zgolj na dejanja povojnih oblasti. Upor proti okupatorju je bil bistveno več kot to. Bil je ideja o nujni radikalni družbeni spremembi, ki bi vodila k večji enakosti med ljudmi.

V zadnjih letih smo po celi Evropi in širše priča vzponu raznovrstnih izključujočih praks, ki v okoliščinah vse večjega krčenja socialnih pravic ter razslojevanja privzemajo nove oblike in razsežnosti. Že ustvarjena plodna tla za semena nestrpnosti so toliko bolj rodovitna v času krize kapitalističnega sistema. Sedaj ne smemo nasedati politikom in drugim akterjem, ki naše nezadovoljstvo z življenjskimi pogoji kanalizirajo v sovraštvo do sosedov ali določenih družbenih skupin. Prav tako ne smemo podpirati njihovih načrtov reševanja utapljajočih kapitalistov z našimi sredstvi, saj so njihova (in ne naša!) dejanja krizo povzročila. Zato pričujoča kriza ni le ekonomska, ampak predvsem družbena. Ponuja nam priložnost za temeljit razmislek o grajenju drugačnega sveta: sveta, kjer ne bo prostora za izkoriščanje, nestrpnosti, sovražnosti ali izključevanje. Sveta, ki bo utemeljen v solidarnosti, enakopravnosti, tovarištvu, dostojanstvu, enakih možnostih ter spoštovanju človekovih pravic!

Neofašizem ne sme imeti mesta ne v parlamentu, ne na ulicah in ne v splošnem diskurzu! Kakor je bila leta 1941 prepoznana nevarnost nacizma oziroma fašizma, je danes ponovno nastopil čas, da vstanemo in skupaj gradimo drugačen svet! Svet svobode, v katerem veljajo pravice, ki so bile in ki bodo izborjene skozi neštete osvobodilne boje.

Iskanje novih okupatorjev med soprebivalci Republike Slovenije in našimi sosedi je nesprejemljivo! Tovrstnim interpretacijam, kot tudi vsem ostalim praksam izključevanja, se je potrebno nemudoma aktivno upreti! Javno, odločno in brezkompromisno! Ne smemo pustiti, da nam osnovno človeško dostojanstvo poteptajo v domoljube preoblečeni fašisti, ki si želijo zavzeti ulico za ulico, trg za trgom, mesto za mestom. Ker naših mest ne damo, se 27. aprila skupaj podajmo na ulice in izrinimo nove fašistične težnje iz obličja zemlje! Za vedno!

SMRT FAŠIZMU, ZA SVOBODO SVETA!

Ljubljana, 7. april 2009

- za več informacij glej http://zasvobodo.si

Novice 28/01/09

RAZPRAVA »NA MEJI / RASPRAVA NA GRANICI« …


… oziroma ali je možno vzpostavljati čezmejne postnacionalne skupnosti na prostoru, ki ga bistveno določajo in sooblikujejo nacionalne meje ter schengenski režim?

Petek, 30. januarja, na FDV (Kardeljeva ploščad 5) med 11. in 17. uro
Sobota, 31. januarja, v SC Rog (Trubarjeva 72) med 12. in 18. uro


Položaj delavcev migrantov v Republiki Sloveniji je le eden od simptomov strukturnih sprememb, ki jih je Slovenija doživela na svoji poti od razpada Jugoslavije, preko tranzicije do vstopa v Evropsko unijo. Prilagajanje neoliberalnim tržnim zahtevam ter vsebinskim in formalnim načelom demokratične ureditve je vplivalo na spremembe, ki so imele posledice za mnoge segmente družbe. Med drugim so zahtevale reorganizacijo upravljanja s populacijami (vprašanje oblikovanja državljanskega telesa, manjšin, tujske zakonodaje ipd.), sočasno pa se je odprlo tudi vprašanje možnosti sodelovanja v javnem (vprašanje političnega pluralizma, oblik in načinov delovanja civilne družbe ter njenih formalnih in neformalnih institucij, možnosti in prostorov političnega udejstvovanja, avtonomnih gibanj ter samoorganizacije ipd.).

Tovrsten proces ni značilen zgolj za Slovenijo, ampak je zajel tudi ostale prostore nekdanje Jugoslavije. Nekoč skupni prostor je danes fragmentiran na več držav (in družb), ki se soočajo s problemi tranzicije, z vključevanjem v evropske integracije, z vprašanji preteklosti in spomina ter z vsebinami lastne državnosti. Zato bomo v okviru razprave Uninomada iz različnih zornih kotov obravnavali možnosti vzpostavitve odprte skupnosti na meji: tako na schengenski meji kot na mejah, nastalih v procesih razkroja moderne politične skupnosti (nekdanje SFRJ) ter hierahične integracije novo nastalih enot v politično obliko globalizacije, ki je sledila secesiji. Zastavljamo si vprašanje političnega dispozitiva, ki omogoča oblikovanje odprtih postancionalnih skupnosti na mejah, ki se nenehno projicirajo v notranjost okolij, v katerih živimo. V tovrstni skupnosti vidimo alternativo evropski obliki apartheida.


PROGRAM:

Petek, 30. januar 2009: Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

11.00 - 13.30

Moderatorka: Barbara Beznec

Olivera Milosavljević (izredni profesor na Filozofskom fakultetu u Beogradu): Kultura sečanja i politika identiteta.

Djokica Jovanović (izredni profesor na Filozofskom fakultetu u Beogradu): Ideološka upotreba nacionalnog mita u Srbiji.

Sara Pistotnik (Socialni center Rog): Izbris kot simptom tranzicije.

Husein Oručević (OKC Abraševic – urednik abrasmedia.info): Nacionalizam rastače pokušaje drugačijeg podruštvljavanja.

Elvis Fejzić (asistent na Fakultetu političkih nauka u Sarajevu): Osvrt na diferentna poimanja granice i migracija.

Polona Mozetič (Socialni center Rog): Tranzicija delavskih domov v Sloveniji.

Andrej Kurnik (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani): Aktivistično soraziskovanje.

Amir Hodžić: Predstavitev projetka “Migration in the Central and South-East European Region, a new perspective: queer migration”.


14.30 – 17.00

Moderatorka: Barbara Beznec

Edin Delić (Sindikat visokog obrazovanja Tuzlanskog kantona): Regionalna saradnja kao instrument jačanja sindikalne zaštite zaposlenika.

Zlatan Begić (Pravni fakultet u Tuzli): Pravni okvir zaštite radničkih prava u Bosni i Hercegovini.

Noa Treister (Citizens of Europe): Predstavitev projekta “Povratak Gastarbajtera”.

Ivan Zlatić (Freedomfight): Predstavitev projekta “Glas radnika”.

Branislav Markuš (Gibanje RAVNOPRAVNOST in Anketni odbor za ugotavljanje razlogov za stečaj Šinvoza): Boj delavcev – delničarjev v Jugoremediji, Zrenjanin.

IWW- Nevidni delavci sveta (Bojan Nobilo, Mirnes Alikadic, Armin Salihovic, Aigul Hakimova): Predstavitev iniciative IWW.



Sobota, 31. januar 2009: Socialni center Rog, Ljubljana

12.00-14.30

Moderator: Andrej Kurnik

Vedran Horvat: "Re-inventing Solidarity in Balkans: political/NGO activism as transnational social space".

Barbara Beznec (Socialni center Rog): Pomen in vloga socialnih centrov.

Hajrudin Hromadžić (zunanji sodelavec - predavatelj na Institutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani in na Filozofskom fakultetu Sveučilišta v Zagrebu).

Irfan Beširević (Socialni center Rog) in Aleksandar Todorović (CIIA): Izbrisani.


15.30-18.00

Praktični predlogi, mreženje, komunikacijska orodja, povezovanje.


-----
Več informacij na:
Tovarna ROG

Novice 25/12/08

Želja po spremembah je močnejša od strahu pred državo


Atene – V Grčiji se razmere še niso umirile. Objavljamo informacije o dogajanju in premikih v zadnjem tednu.


ZASEDBE KOT REVOLUCIONARNA METODA

Po celotni Grčiji dijaki in študenti še vedno zasedajo šole in univerze. Po zadnjih informacijah je zasedenih okrog 800 šol in 200 fakultet, ki so postale center upora. Na zasedenih šolah potekajo avtonomni zbori, organizirajo se različne delavnice, pišejo izjave, ustvarjajo spletne strani, tiskajo materiali in pripravljajo akcije. Oblasti pritiskajo na vodstva šol in grozijo učiteljem ter profesorjem, ki podpirajo zasedbe. Kljub temu, da v nekaterih šolah ravnatelji individualno pritiskajo tudi na dijake, se zasedbe, kot kaže, še ne bodo hitro končale.

Zasedbam šol so se pridružile še zasedbe nekaterih drugih poslopij, kot sta mestni hiši v Atenah in Ioannini.

Aktivisti so v teh dneh zasedli tudi nekatere prazne stavbe in jih pretvorili v javne prostore za življenje in delovanje. Zasedeni prostori so namenjeni lokalnim skupnostim, ki jih uporabljajo za načrtovanje aktivnosti proti oblastem. Vzpsotavljajo se alternativne prakse delovanja, ljudje se organizirajo od spodaj in gradijo uporniške skupnosti.

V sredo, 17. decembra 2008, so delavci v jutranjih urah zasedli »Dom sindikatov« v Atenah [Foto1]. Stavba je sicer namenjena sindikalnim birokratom GSEE, ki so v Grčiji, zaradi sodelovanja z oblastmi in kapitalisti, že dolgo časa osovraženi. Večkrat so namreč izdali delavsko gibanje, njihove zahteve in z oblastmi sklenili gnile kompromise, brez da bi se borili za delavske pravice. Avtonomni delavci so zasedene prostore razglasili za Svobodno delavsko cono [Izjava1], ki je namenjena vsem delavcem in odprta ves dan. Še isto jutro so stavbo poskušali dobiti nazaj birokrati s svojimi varnostniki, vendar so jih delavci vrgli iz nje. Kasneje je v stavbi potekala splošna skupščina uporniških delavcev.

V četrtek, 18. decembra 2008, so delavci zasedli prostore sindikatov tudi v Patrasu.

Uporniki še naprej zasedajo tudi radijske in televizijske postaje. Nekatere postaje so zasedene zgolj za nekaj trenutkov, da preko etra in slike aktivisti prenesejo svoja sporočila, druge postaje so zasedene dlje časa in skozi celoten dan oddajajo svoj program. Zasedbe medijski hiš in uporaba njihovih sredstev za predvajanje svoje vsebine, se je izkazala za eno izmed bolj zanimivih in uporabnih metod revolucionarnega delovanja. Večina medijev je namreč, takoj po začetku upora, predvajano vsebino prilagodilo interesom vladajočega razreda. Tudi v trenutkih, ko je boj na ulicah dobival nepredstavljive razsežnosti, so mediji poročali o umirjanju razmer in enačili protestnike z ekstremisti, ki zlorabljajo situacijo. Mediji (tako v Grčiji, kot drugo po Evropi) so v glavnem prepisovali informacije, ki so jih podajale oblastniške strukture. Zaradi tega ni čudno, da so uporniki pozvali aktiviste, da začnejo zasedati medijske prostore. To se zdaj tudi dogaja. Vsak dan poročajo o novih zasedbah medijev po državi.

V torek, 16. decembra 2008, so študentje vdrli v prostore nacionalne televizije NET in prekinili prenos govora, ki ga je imel predsednik vlade. Sliko iz parlamenta je zamenjala slika aktivistov v studiu, ki so držali transparente: »Nehajte gledati televizijo – vsi na ulice«, »osvobodite zapornike!« in »svoboda za vse!«.

V sredo, 17. decembra 2008, so v Patrasu vzpostavili nov piratski radio, ki ga upravljajo študenti.

O novih zasedbah radijskih in televizijskih postaj ter predvajanju uporniških sporočil, so poročali tudi v četrtek, 18. decembra 2008 - nove zasedbe v Solunu, Tripoliju in Šparti.

Tri nove zasedbe radijskih postaj, so se zgodile tudi v soboto, 20. decembra 2008, v Atenah.

V soboto, 20. decembra 2008, so v Solunu zasedli veliko kulturno središče [Foto2] in ga preuredili v socialni center za vse ljudi. V ponedeljek, 22. decembra 2008, so zasedli tudi mestno knjižnico. V njej se zbirajo ljudje iz soseske, ki se na skupščinah organizirajo za nadaljnje aktivnosti.

Aktivisti so v zadnjih dneh prekinili tudi številne gledališke predstave in druge kulturne dogodke, kjer so ljudi povabili, da se jim pridružijo na ulicah. Nekatere akcije so se zaključile z aplavzom obiskovalcev.

V zasedenih avtonomnih conah so organizirali tudi več protestnih in solidarnostnih koncertov in drugih kulturnih dogodkov, na katerih se zbira več tisoč ljudi [Foto3].


VZEMIMO, KAR NAM PRIPADA

Anarhisti med tem množično pozivajo prebivalce, da ne plačujejo javnega prevoza in drugih javnih storitev. Uničili so več naprav za potniške karte in ljudi z grafiti, letaki in plakati pozivajo na ne plačevanje. Njihovo glavno sporočilo je, da se lahko samo-organizirano in združeno upremo vsakemu inšpektorju in organu oblasti.

V zadnjem tednu se je zgodilo tudi več akcij razdeljevanja hrane in oblačil. Aktivisti so v Solunu »oropali« nekaj veleblagovnic in zalogo razdeljevali ljudem na tržnici in po mestu. Take akcije so tudi sicer pogost pojav v Grčiji.


INSUREKCIJA SE NADALJUJE

Tudi militantni napadi na privatno lastnino in državne institucije se nadaljujejo. V nočnih urah je na ulicah še vedno na stotine ljudi, ki svojo jezo artikulirajo preko napadov na policijo, uničevanja bank, zavarovalnic in trgovin velikih korporacij. Med simbolnimi tarčami so še vedno tudi poslopja državnih institucij in policijske postaje. V teh dneh so na udaru tudi nadzorne kamere po mestih, ki jih aktivisti vestno uničujejo.

V torek, 16. decembra 2008, je v popoldanskih urah skupina anarhistov z molovkami in kamenjem napadla poslopje specialne policije v Atenah [Foto4]. Razbita so bila okna in vhodi v prostore, požgani pa avtomobili in avtobus specialne policije pred stavbo. Dva policista sta bila poškodovana.

O številnih napadih na policijske postaje in policijske patrulje poročajo tudi iz drugih krajev. Običajne tarče protestnikov – banke, trgovine in prostori korporacij – pa so še vedno na udaru med protestnimi zborovanji in ob militantnih akcijah afinitetnih skupin.

Spopadi s policijo dnevno potekajo tudi pred glavnimi uporniškimi centri v Atenah in Solunu, pred zasedenimi fakultetami in šolami. Najhujši spopadi se odvijajo pred Politehniko in Pravno fakulteto.

V torek, 23. decembra 2008, so neznane osebe z manjšo eksplozivno napravo uničile prostore skrajno desničarske politične stranke LAOS v predmestju Alimos.


PROTESTI SE NADALJUJEJO

Že tretji teden v Grčiji potekajo tudi različni protestni shodi. Organizirajo jih v glavnem študenti in anarhisti, udeležujejo pa se jih tudi številni drugi. Protestna zborovanja so zelo različna in potekajo v različnih krajih po državi. Nekatera so množično obiskana, druga so manjša in bolj akcijsko naravnana. Največji in najštevilčnejše protesti še vedno potekajo v Atenah, Solunu in Patrasu.

Večina protestnih shodov v zadnjih dneh je mirnih, saj ljudje želijo svoje mnenje izraziti brez nasilja. Policija na drugi strani še vedno brutalno napada prav mirne protestnike, kar v glavnem spodbudi nasilno reakcijo tudi iz druge strani. Na večini protestnih shodov je taktika policije predvidljiva: na protestnike zmečejo veliko količino solzivca in drugih kemičnih sredstev, potem pa, ko ljudje in mimoidoči bežijo ter iščejo zrak, začnejo napadati in ljudi neselektivno aretirati.

V soboto, 20. decembra 2008, so se v številnih atenskih soseskah (Gizi, Halandri, Nea Smirni, Petralona, Peristeri, Virona, Haidari, Mprahami) ljudje zbrali na množičnih protestih. Protest se je istočasno odvijal tudi pred parlamentom in na trgu Sintagma, kjer so protestniki ponovno poskušali zažgati božično drevo. Ob 21h se je na mestu umora v Eksarhiji zbralo več tisoč ljudi, ki so nadaljevali protest proti državnemu nasilju. Kmalu so se začeli spopadi s policijo, ki so ponovno trajali do jutranjih ur. Protesti in druge akcije solidarnosti so potekale tudi v številnih drugih mestih.


EKSARHIJA ŽELI POSTATI SVOBODNO OBMOČJE

Prebivalci Eksarhije – zloglasne atenske četrti, kjer je bil umorjen Alexandros Grigoropoulos – že več dni protestirajo proti prisotnosti policije v soseski. Protestov se udeležuje večina prebivalcev soseske, ki želijo sami nadzorovati to območje. Pravijo, da niso potrebovali pomoči v času diktature, in da je ne potrebujejo niti danes. Eksarhija predstavlja zgleden primer samo-organizirane soseske, kjer ljudje sami in združeno poskrbijo za svoje težave. Tudi ta primer potrjujte prepričanje, da je soseske možno organizirati brez oblasti in po anarhističnih principih. Policijska prisotnost v Eksarhiji je provokativna in spodbuja bes prebivalstva.

VRNITEV V ČAS DIKTATURE

V zadnjih tednih je bilo dokazanih že več primerov sodelovanja policije s fašisti. Fašisti in policisti v civilu so oblečeni kot protestniki in s palicami (v nekaterih primerih tudi noži) napadajo protestnike. Zabeleženi so bili tudi primeri, ko so fašisti in policisti v civilu razbijali »majhne« trgovine. S takim delovanjem poskušajo med prebivalstvom zanetiti strah in z uničevanjem »nelegitimnih« tarč diskreditirati proteste.

V torek, 18. decembra 2008, je neznanec streljal v skupino študentov, ki so se družili pred eno izmed zasedenih šol v Atenah. Eden izmed strelov je v roko zadel 16-letnega fanta, ki je bil kasneje v bolnišnici operiran. Ko so se študenti vrnili na mesto dogodka, je neznanec še enkrat sprožil proti skupini. Zaradi oddaljenosti več deset metrov, je bila velika sreča, da ni bil nihče huje poškodovan. Policija je zanikala vpletenost, aktivisti pa predvidevajo, da je bilo streljanje del taktite zastraševanja vstajnikov. V tem smislu ni pomembno ali je streljal policist ali fašist. Akcija je del strategije oblasti, da zaduši upor.

V nedeljo, 21. decembra 2008, je bilo zasednikom atenske Politehnike sporočeno, da je bil nadzor nad univerzo iz rok senata univerze prenesen v roke javnega tožilstva. To je sprožilo govorice o tem, da univerza izgublja svoj azil in avtonomijo, ter da se pripravlja napad policije na zasedeno Politehniko. To bi pomenilo prvo policijsko akcijo znotraj univerzitetnih prostorov, po padcu diktature leta 1974. Prav tako pa bi pomenilo prvo policijsko akcijo na tleh univerze, brez posebnega dovoljenja univerzitetnega senata. Zaenkrat je Politehnika še vedno zasedena, policijske enote pa so jo že pred dnevi popolnoma obkolile.

Zdi se, da poskušajo grške oblasti zadušiti upor še pred novim letom.

Med tem so v javnost prišle nove informacije o preiskavi umora Alexandrosa Grigoropoulosa. Nekateri mediji so objavili podatke iz balističnega poročila, ki potrjuje zgodbo očividcev, da je policist nameril in direktno ustrelil proti mladeniču. Zato so ponovno vprašljive nekatere trditve, ki jih je policist izrekel na pričanju ter obramba, ki jo je zagovarjal njegov odvetnik na sodišču. Tudi medijsko poročanje, ki je pred tednom dni govorilo o "odbitem in opozorilnem strelu", je bilo očitno vprašljivo.


SOLIDARNOST POMENI NAPAD!

Tudi akcije solidarnosti in protesta so se nadaljevale po svetu. V soboto, 20. decembra 2008, je bil globalni dan boja proti državnemu nasilju in v solidarnosti z grško vstajo. Akcije so se odvile v številnih evropskih mestih in drugod po svetu. Nekatere akcije so bile simbolične, druge so bile militantne. Najbolj množičen protest se je odvil v Hamburgu, kjer se je zbralo nekaj tisoč avtonomnih [Foto5].

Nova akcija solidarnosti in protesta se je odvila tudi v Ljubljani [Foto6, Foto7]. Akcije pa so anarhisti organizirali tudi v nekatrih drugih mestih v bližini: Beograd, Zadar, Split, Zagreb, Pula, Rijeka, Sarajevo.

Svojo solidarnost z grškim uporom so izkazale tudi številne skupine nogometnih navijačev, ki so na nogometnih tekmah (v Grčiji in drugod po Evropi) izobesili velike transparetne v podporo grškim protestom in proti policiji.

-----
Več aktualnih informacij najdete tukaj:
Grčka – narodni ustanak
Center for strategic anarchy
On the greek riots
UK Indymedia
Greece riots

-----
Poročilo shoda solidarnosti in protesta v Ljubljani:
Novice 20/12/08

-----
Predhodne zgodbe:
Balkan

Novice 13/12/08

Upor se nadaljuje!

Atene - V Grčiji se nadaljujejo protesti in akcije proti državi in oblastem! Študenti in dijaki še vedno zasedajo številne šole in univerze po državi ter čez dan množično zasedajo ulice. Tudi v nočnih urah skupine mladih še vedno na svoj način izražajo gnev in sovraštvo do obstoječega sistema.

V Atenah so zasedli poslopje župana, popolnoma uničili prostore odvetnika, ki brani policista na sodišču ter nekaj prostorov medijskih hiš. Še vedno so tarča napadov tudi banke, velike trgovine, policijske postaje ter drugi simboli dominacije, ki vlada v družbi.

V četrtek, 11. decembra 2008, je v Atenah demonstracije sklicala zasedena pravna univerza. Zbralo se je okrog 3000 ljudi, ki so se pred parlamentom spopadli s policijo. V Patrasu se je isti dan protesta, ki so ga sklicali anarhisti, udeležilo 6000 ljudi. V normalnih okoliščinah bi se na takšnen poziv odzvalo samo nekaj sto ljudi. Pravijo, da je bila to ena najlepših manifestacij v Patrasu. Tudi v Solunu so protest sklicale zasedene univerze. Skupaj z dijaki se jih je zbralo nekaj tisoč, ki so se mirno sprehodili po revnih in delavskih četrtih Soluna.

V petek, 12. decembra 2008, so se v številnih mestih nadaljevali protesti. Največji so bili v Atenah, Solunu in Patrasu. Tudi ponoči so se nadaljevali nemiri. Mladina še naprej napada privatno lastnino in simbole izkoriščanja.

Represija in državno nasilje se stopnjuje. Potem, ko so tudi uradni viri potrdili, da policija sodeluje s fašisti in skupaj napada protestnike, so zabeležili še nekaj brutalnih napadov na šolarje in dijake. Menda policiji zmanjkuje solzivca.

Solidarnostne akcije so vedno bolj množične in radikalne. Po celotni evropi se nadaljujejo protesti anarhistov. V mnogih mestih so se sprevrgli v izgrede. Napadene so bile policijske postaje, nekatere banke in druge simbolne tarče. Tudi pred veleposlaništvi grške države ni mirno. Več ljudi je bilo aretiranih po celotnem kontinentu, od Moskve do Rima ter od Istanbula do Kopenhagna. Solidarnostne akcije se odvijajo tudi v severni in srednji ameriki. Danes, 13. decembra 20098, so napovedane številne nove akcije in javni protesti - v Nemčiji, Italiji, Španiji in drugod po evropi.

Za 20. december 2008 je sklican mednarodni dan akcije proti državnemu nasilju. Več informacij sledi.

-----
Spodaj prilagamo izjavo delavcev, ki so zasedli poslopje župana Aten in nekaj povezav za nadaljnje spremljanje zgodbe.

Nove novice na našem blogu pričakujte v nedeljo zvečer!
-----

IZJAVA: Smo v državljanski vojni: s fašisti, z bankirji, z državo, z mediji, ki želijo videti ubogljivo družbo.

V soboto ponoči je grška policija umorila petnajstletnega dijaka.

Njegov umor je bila kaplja čez rob.

Njegov umor je bil nadaljevanje koordinirane akcije državnega terorizma in Zlate zore proti študentom in dijakom, proti migrantom, ki so še vedno preganjani, ker so se rodili z napačno barvo kože, proti delavcem, ki morajo do smrti delati brez pravičnega plačila.

Vlada prikrivanja [of cover-ups] je s svojimi uradniki, potem ko je lani poleti zažgala gozdove, prav tako odgovorna, da danes gorijo vsa velika mesta. Ščitila je finančne kriminalce, vse tiste, ki so bili vpleteni v škandal prestrezanja mobilnih komunikacij, vse tiste, ki so ropali delavske zavarovalne sklade, tiste, ki ugrabljajo migrante, tiste, ki ščitijo banke in samostane, ki kradejo od običajnih ljudi.

Smo v državljanski vojni: s fašisti, z bankirji, z državo, z mediji, ki želijo videti ubogljivo družbo.

Nobenih izgovorov ni, a spet enkrat skušajo pomiriti duhove z uporabo teorij zarote.

Bes, ki se je nabral, se mora izraziti in se na noben način ne sme končati.

Po celem svetu smo na naslovnicah, čas je že bil, da se ljudje dvignejo povsod.

Generacija revnih, nezaposlenih, delno zaposlenih, brezdomcev, migrantov, mladine je generacija, ki bo razbila vsako izložbo in zbudila ubogljivo družbo iz njenega spanja v prehodnem naročju ameriških sanj.

Ne glej medijskih poročil, zavest se rojeva na ulici.

Ko morijo mladino, stari ne smejo spati.

Zbogom Alexandros, naj bo tvoja kri zadnja nedolžna kri, ki bo prelita.

Združenje delavcev predmestja Agios Dimitrios, Atene, 15.12.2008

-----
Izjava anarhistov in antiavtoritarnih je tukaj.
Izjava zasedene univerze v Atenah je tukaj.

Povezave do drugi izjav bomo objavili kasneje.

-----
Več informacij na:
Infoshop news
On greek riots
Libcom

Novice 10/12/08

Grčija zaradi splošne stavke in nemirov ohromljena


Atene – V sredo, 10. decembra 2008, je Grčija stopila v peti dan velike krize, ki je zajela državo. Nemiri, ki so se začeli zaradi policijskega umora najstnika, so najhujši v zadnjih desetletjih. Danes so svoj del prispevali še delavci, ki so začeli 24-urno splošno stavko. Grčija je ohromljena – zaprte so vse trgovine, banke in uradi. Večina javnega prometa ne deluje, tudi letalski promet je obstal.

SPLOŠNA STAVKA

V sredo, 10. decembra 2008, so delavski sindikati začeli 24-urno splošno stavko. Stavka je bila napovedana že pred začetkom nemirov, usmerjena pa je proti vladnim ukrepom na gospodarskem področju. Stavkajoči menijo, da vlada ni ustrezno reagirala na globalno krizo, ter da so ekonomske reforme usmerjene proti delavstvu. Zahtevajo povečanje socialnega varstva in višje plače. Zaradi aktualnih nemirov so sindikati sporočilo stavke usmerili tudi proti drugim državnim organom.

Zaradi stavke so zaprte vse šole, banke in uradi. Številne trgovine ne obratujejo tudi zaradi nemirov. Močno je ohromljen javni promet, letalski pa je popolnoma obstal. Odpovedani so tudi vsi mednarodni leti.

Stavki največjih grških sindikatov so se pridružili tudi profesorji in novinarji.

Delavci so stavko tudi tokrat obeležili z množičnimi zborovanji v številnih mestih. Pravijo, da imajo pravico protestirati proti težkim ekonomskim razmeram ter vsa slabšemu socialnemu položaju. Predsednik vlade Kostas Karamanlis je namreč sindikate pozval, da zaradi nemirov, prekličejo napovedano stavko. Delavci so njegovo prošnjo zavrnili.


POGREB

V torek, 9. decembra 2008, so na pokopališču v Atenah pokopali prezgodaj preminulega Aleksandrosa Grigoropulosa, ki je umrl pod streli grškega policista. Poleg družinskih članov in prijateljev, se je pogreba udeležilo še okrog 5000 ljudi. Mladi in stari, študenti in dijaki ter družine so na ta način izrekli poklon mladeniču in na svoj način izrekli ogorčenje nad državnim nasiljem.

Pogrebna slovesnost je bila redek trenutek miru in spokoja teh dni, čeprav so se po pogrebu v bližini pokopališča ponovno spopadli najstniki in policija.

Vzporedno s pogrebom, so se v Atenah nadaljevali protesti. Množico študentov in dijakov so pred parlament vodili profesorji in učitelji. Tudi ta protest se je kmalu sprevrgel v izgrede, saj so udeleženci napadli policijo in poskušali vdreti v parlamentarno stavbo.

Študenti še vedno zasedajo tudi številne univerze po državi, učitelji pa nadaljujejo stavko, ki so jo zaradi umora začeli v ponedeljek.

SOJENJE POLICISTOM

Danes sta prvič pred sodišče stopila policista, ki sta bila vpletena v smrt mladeniča. Njun odvetnik trdi, da streli niso bili usmerjeni direktno v fanta, ampak da so bili streli opozorilni in smrt nesreča. Krogla, ki je Aleksandrosa zadela v srce, naj bi se odbila po strelu v zrak. Na drugi strani očividci še vedno pričajo, da se je policist norčeval iz mladine, držal za genitalije, nato pa neposredno nameril v mladeniča in ga hladnokrvno umoril. Rezultati obdukcije in preiskave še niso znani.
[ Preberite poročilo sojenja >>]

Pred sodiščem se je zbrala množica ljudi, ki je s kamenjem in molotovkami napadla zgradbo in policiste pred njo. Protestniki naj bi bili prijatelji umorjenega, poroča policija.

TO SO ALEXOVE NOČI

Tako v ponedeljek, 8. decembra 2008, kot v torek, 9. decembra 2008, so se v številnih grških mestih nadaljevali protesti in nemiri. Predvsem v večernih urah množice zamaskiranih mladcev, anarhistov ter študentov s kamenjem in molotovkami napada policiste ter razbija in požiga banke in trgovine. Najhujši izgredi potekajo v Atenah, Solunu in Patrasu.

Protestniki so napadli več policijskih postaj po državi ter številna državna poslopja. Poskušali so požgati tri ministrstva, stavbo sodišča in pravno fakulteto v Atenah. Na enem izmed otokov so za nekaj ur zasedli tudi prostore policijskega direktorata. Goreče barikade in avtomobili na ulicah so postali simbol grškega upora.

Študenti še vedno zasedajo številne univerze po državi in čez dan na skupščinah načrtujejo nadaljnje akcije. Na ekonomski univerzi v Atenah se je na večerni skupščini zbralo 3000 ljudi, ki so odločali o njihovem sodelovanju v splošni stavki. Atenska četrt Eksarhija, kjer je bil umorjen Aleksandros Grigoropulss, pa je v popolnem kaosu. Barikade blokirajo vse dostope v sosesko.

V številnih zaporih po Grčiji so, v znak solidarnosti s protesti in družino umorjenega, začeli gladovno stavkati.

Na ulicah grških mest odmeva slogan: "The people will have the last word - these are Alexis’ nights", pročelje ene izmed univerz v Atenah pa krasi grafit: "We are an image from the future, faced with a dark, dark image from the past."


POLICIJA STRELJA V ZRAK IN SODELUJE S FAŠISTI

Policiji ne uspe vzpostaviti nadzora nad dogajanjem po državi. Protestnike poskušajo razgnati s solzivcem, dimnimi bombami in gumijevkami, vendar v glavnem brez uspeha. V zadnjih dneh so aretirali več sto ljudi, podobno število ljudi pa je bilo zaradi poškodb in težav z dihanjem hospitaliziranih.

V torek, 9. decembra 2008, je policija na protestih v atenski četrti Palaio Faliro streljala v zrak, proti aktivistom pa uporabila tudi gumijaste naboje. Tudi policija je potrdila streljanje, objavljeni pa so tudi video in foto posnetki dogodka.

Državni aparat je nemočen ob nemirih. Zaradi tega država začenja uporabljati dobro znano prakso in v boj pošilja svoje neuradne zaveznike - militantne fašiste.
V torek, 9. decembra 2008, je v Patrasu potekal shod anarhistov, ki se ga je udeležilo 4000 ljudi. Med protestom policija ni posredovala, ko pa se je shod končal, so skupaj s fašisti udarili po aktivistih. V napadu so fašisti uporabili kamenje, nože in policijski solzivec. Delovanje fašistov in policije je bilo zelo usklajeno in očitno dobro načrtovano, saj so fašisti sodelovali tudi pri aretacijah aktivistov. Številni lokalni prebivalci so aktivistom ponudili zatočišče, ki so se v večjih skupinah pred napadi zatekli v njihova stanovanja. Poročila govorijo tudi o tem, da so policisti in fašisti s kamenjem napadli nekatera izmed teh stanovanj.

Ta strašljiva praksa sodelovanja policije s fašisti je dobro poznana. Zgodovina ponuja številne primere takšnih akcij, ki so imele namen zadušitev upora. Tudi v Grčiji so take primere že razkrili, zadnjega zgolj pred nekaj meseci.

Množični mediji teh informacij za enkrat ne objavljajo. V javnost so oblasti poslale informacijo, da so se v Patrasu organizirali »lastniki trgovin« in »lokalni prebivalci«, da bi napadli protestnike. Gre za očitno manipulacijo, saj so neodvisni mediji stvar hitro razkrili. Fašisti, ki so v Patrasu skupaj s policijo napadli protestnike, so bili pripadniki grške neonacistične organizacije Golden Dawn, ki je že v preteklosti neformalno sodelovala s policijo. V Patras so prišli iz vseh delov Grčije, veliko jih je bilo prepoznanih, kar so potrdila poročila. O aktivnostih fašistov poročajo tudi iz Aten.


ODGOVOR VLADE

Predsednik vlade Kostas Karamanlis, je v torek, 9. decembra 2008, sklical krizni sestanek s predsednikom države in voditelji parlamentarnih strank. Na sestanku so razpravljali o zajezitvi protestov in možnih ukrepih.

Verjetno je jasno, da bo nemire težko pogasiti, zato se že govori o razglasitvi izrednih razmer in vpoklicu specialnih enot.

Opozicija med tem zahteva odstop vlade in razpis predčasnih volitev. Po njihovem mnenju vlada ni sposobna umiriti razmer in mora »ljudem dati možnost, da povejo svoje mnenje.« Karamanlis teh klicev zaenkrat ne upošteva in pravi, da ne bo popustil izgrednikom.

Ljudje na ulicah prav tako zahtevajo odstop vlade, vendar večina, v zamenjavi oblasti ne vidi rešitve. Številni razmišljajo o potrebi po bolj radikalnih spremembah.

SOLIDARNOSTNE AKCIJE SE NADALJUJEJO

V teh dneh se nadaljujejo tudi različne solidarnostne akcije v številnih evropskih mestih. Več protestov se je zvrstilo v Nemčiji in na Nizozemskem. O akcijah pred grškimi veleposlaništvi in konzulati pa poročajo tudi iz Italije, Španije in Slovenije.

V Belgiji je neznana skupina ponoči napadla poslopje policijskega sindikata in razbila vsa okna. Anarhisti so se zbrali tudi v Varšavi na Poljskem, protesti pa se nadaljujejo tudi na Cipru.

Za čez vikend so napovedani večji protesti v nekaterih evropskih mestih.

Številne organizacije in skupine so v znak solidarnosti in protesta spisali tudi svoje izjave in jih posredovali v javnost. Federacija anarho-komunistov iz Italije grške nemire postavlja v kontekst globalne krize in iskanja primernih alternativ.


KAKO DALEČ LAHKO PRIDEMO

Kmalu po začetku najhujših nemirov v zadnjih desetletjih je postalo jasno, da je bila smrt mladega Aleksandrosa zgolj povod za izbruh jeze in nezadovoljstva. Korenine upora gre iskati v vse slabšem ekonomskem in socialnem položaju večine ljudi, visoki brezposelnosti, vse večjih razlikah med bogatimi in revnimi ter v zaostrovanju splošnih družbenih razmer.

Tudi stopnjevanje represije in državnega nasilja, še posebej v Grčiji, je zgradilo nezaupanje prebivalcev do organov pregona. Številne afere o brutalnih policijskih prijemih in prekoračitvah pooblastil, ki so v zadnjih letih razburkale grško javnost, so vzpostavile očitno sovraštvo do policistov. Največkrat slišan slogan na grških ulicah je v teh dneh zagotovo: »Policisti, prašiči, morilci!« Slogan, ki so ga do nedavnega uporabljali zgolj nogometni navijači.

Tudi prihajajoča kriza in vse slabše ekonomske razmere, v ljudeh prebujajo negotovost in strah. Če k temu dodamo še korupcijske afere, v katere so bili vpleteni politiki in vlada, lahko počasi razumemo sliko, ki jo te dni dobivamo iz Grčije.

Jasno je tudi, da protestniki oziroma izgredniki, če hočete, niso zgolj anarhistični najstniki ali ekstremisti, kot jih je poimenoval predsednik vlade in nekateri mediji. Širina upora in globina nezadovoljstva je za enkrat še neulovljiva. Od teh pa bo odvisna usoda Grčije in sveta.


-----
Redno ažurirane informacije o dogajanju v Grčiji:
Balkan decentralized network
On the greek riots

Fotogalerije dogajanja:

Foto arhiv

Predhodna zgodba:

Grčija v plamenih

-----
Atene ponoči:

V spomin:


Slike:

Novice 12/11/08

Drugačen Zagreb je mogoč!


Zagreb - V sklopu mednarodnega dneva proti fašizmu, antisemitizmu in izključenosti (9. november) in mednarodnega dneva strpnosti (16. november), v Zagrebu pod sloganom "Drugačen Zagreb je mogoč!" organizirajo prvi Pohod solidarnosti 2008.

Pohod solidarnosti se bo zgodil v soboto, 15. novembra 2008, z začetkom ob 11:30 - zborovanje proti fašizmu se bo začelo na Trgu kralja Tomislava v Zagreb in ob 12:00 nadaljevalo s pohodom po mestu.

S prvo tako manifestacijo v Zagrebu želijo ustvariti in javno in politično izražanje solidarnosti z vsemi ljudmi, ki so izpostavljeni nasilju, omaloževanju predsodkom, šovinizmu in nesprejemanju. Zagreb je v zadnjih letih, še posebej pa v zadnjih mesecih, zastrupljen s sovraštvom, za katerega se ne išče vzrokov. Javnost se v glavnem osredotoča na preštevanje mrtvih in pretepenih, oblasti pa so se lotile probleme šele takrat, ko se je streljalo na njihovem dvorišču, ko so napadli njih ali njihove otroke.

Prebivalci Zagreba bi morali že zdavnaj vstati proti takemu stanju in eni drugim nuditi solidarnost in podporo.

Na Hrvaškem mediji in javnost takšno nasilje v glavnem opisujejo kot "spopad subkultur" in ne prepoznajo sovraštva, ki je usmerjeno proti vsem, ki so drugačni, ki izgledajo drugače, ki razmišljajo drugače, in ki delujejo drugače.

V teh dneh se bodo demonstracije zvrstile v številnih mestih po svetu. V nekaterih državah, kot so Poljska, Latvija in Romunija, pa so te manifestacije osrednji letni dogodek, na katerem ljudje javno zagovarjajo socijalne in vrednotne spremembe v družbi.

Obeležitev Mednarodnega dneva proti fašizmu, antisemitizmu in izključenosti je sprožila evropska mreža UNITED (against nationalism, racism and fascism) zaradi naraščajočega nasilja desničarjev in pojavljanja sodobnih oblik naci-fašizma v družbi, ki se pogosto skriva pod masko domoljubja in zaščite tradicionalnih vrednot.

Mednarodni dan strpnosti je leta 1995 proglasil UNESCO, da bi usmerili pozornost na številne mednarodne akte, ki se tičejo človekovih pravic: med drugim tudi Konvencijo o državljanskih in političnih pravicah, Konvencijo o eliminaciji vseh oblik diskriminacije žensk in rasne diskriminacije, Konvencijo o preprečitvi in kaznovanju zločina genocid ter mnoge druge.

Organizacijski odbor Pohoda solidarnosti sestavlja številne javne osebe, skupine in organizacije. Spisek le-teh najdete na koncu te novice.

-----

Kdo, če ne mi?
Kdaj, če ne zdaj?
Kje, če ne tukaj?

BODIMO SOLIDARNI!

MARŠ SOLIDARNOSTI
Sobota, 15. november 2008
ob 12:00 na Trgu kralja Tomislava v Zagrebu

-----

























-----

Lista podpornikov inicijative:
Marš Solidarnosti

Uporabna spletna stran:
Mladi antifašisti Zagreb

Novice 09/10/08

Beograjčani proti fašizmu!


Beograd - Ekstremne desničarske organizacije so najavile, da bodo 11. oktobra v Beogradu izvedle "Srbski marš za enotnost Srbije". Organizatorji tega shoda so dobro poznani ekstremisti - člani neonacističnih in skrajno rasističnih skupin, kot sta Nacionalni stroj ter Kri & čast. Podoben shod so v lanskem letu poskušali organizirati v Novem sadu.

Shod v Novem sadu so takrat uspešno preprečili antifašisti (1), ki so se zbrali na protestu "Neće proći!" in množično pokazali, da za fašizem v Novem sadu ni prostora.

Tudi tokrat so se na najavo srbskih neonacistov hitro odzvale različne antifašistične inicijative ter skupine. Združili so se v Antifašistično kampanjo, ki povezuje na stotine aktivistov, sindikate, nevladne organizacije ter druge strukture gibanja in pozvali celotno javnost na protest, s katerim bodo preprečili neonacistom, da marširajo po "njihovem mestu".

"Moramo jim preprečiti, da javno delujejo in propagirajo fašistično ideologijo. S tem poskušajo strašiti vse, ki ne podpirajo njihovih - na rasizmu in sovraštvu osnovanih - anticivilizacijskih idej," so zapisali v Infocentru Antifašistične kampanje.

Neonacisti, ki se skrivajo za "Srbskim shodom", so člani ekstremno rasističnih organizacij Nacionalni stroj in Kri&čast (2). Te organizacije redno organizirajo spominske koncerte ter podobne dogodke v čast Adolfu Hitlerju in drugim nacističnim zločincem. Mnogi izmed njih so že bili obsojeni za širjenje nacionalnega in rasnega sovraštva.

Antifašistična kampanja je pozvala tudi celotno družbo ter odgovorne institucije, da aktivno podprejo antifašistične aktivnosti ter na ta način pošljejo jasno sporočilo; fašističnih manifestacij, ki ne spoštujejo splošnih civilizacijskih norm in žalijo vse žrtve druge svetovne vojne, ne bomo tolerirali!

"Z dostojanstvenim protestom bomo pokazali pravi obraz Beograda - mesta svobodoljubnih in antifašističnih tradicij," so še zapisali v Infocentru.

Neonacistični shod je Ministrstvo za notranje zadeve že prepovedalo, shod antifašistov pa bo v vsakem primeru množično obiskan.


-----
Več informacij najdete na:
Antifa facebook
ASI
B92

Predhodne in sorodne zgodbe:
Fašizem

Novice 08/09/08

Prekršimo rasistični konsenz!

Anti-fašistični akcijski dnevi, 19. - 21. september 2008, Celovec


Na Šenturški gori (Ulrichsberg) prevladuje tista podoba o zgodovini, ki pretvarja nemške zločince v žrtve in ki goji protikulturo, ki slavi nacionalsocializem. S posredovanjem 'dobrih starih vrednot' veča sprejemljivost za rasistično in ksenofobno politiko.

Pri vsakoletni proslavi izražajo obiskovalci Ulrichsberga svojo ideološko željo po beli 'Evropi domovin'. Dokler obstajajo države, bodo ne-državljani v tem smislu brezpravni in izključeni. Na Ulrichsbergu, kjer se spominjajo samo žrtev lastne skupine, negujejo še dodatno narodni motiv za ločevanje ljudi. Eni so del nemškega 'narodnega telesa', drugi pa narodu tuji elementi.

Politika, ki se usmerja proti 'tujcem' (po pravni definiciji tisti, ki pred zakonom niso enaki), in ki jo uresničujejo odgovorni, ima konkretne posledice za ljudi. Tako se Haider neutrudno prsi s svojo politiko deportiranja ljudi in zahteva celo posebne nastanitve za azilante. V volilnem boju spet z rasizmom lovijo glasove volilcev. Posredniki informacij prispevajo svoje in so obenem zrcalo javnega mnenja: v poročanju medijev se zrcali vsakodnevni rasizem povprečnega prebivalstva, in grozljivo je bilo, kako so poročali o požaru, ki je besnel 21.junija v azilantskem domu v Celovcu.

Na letošnji demonstraciji v petek - in ne samo tam - naj torej velja: prekršimo rasistični konsenz!



Nikoli več Ulrichsberg!

Preprečimo revizionistično negovanje tradicij


Že 49-ič vabi t.i. Ulrichsberggemeinschaft, ki je združenje raznih domovinskih in kameradskih zvez, k proslavi na gori. Tam iz leta v leto obhajajo spominsko proslavo za bojne enote esesovcev in wermahta, na kateri si potrjujejo kolektivno nedolžnost avstrijcev nad nacionalsocializmom. "Ta generacija, ki je morala obnoviti Avstrijo iz ruševin, ni bila sestavljena iz vojnih zločincev. Vojne si ni nikoli ni želela, ni strmela po njej in ji tako tudi ni treba odgovarjati zanjo", je izjavil Peter Steinkeller, predsednik Ulrichsberggemeinschaft, leta 2006 pri proslavi. Zgodovinski revizionizem, relativiranje sokrivde nad zločinskim in uničevalnim bojnim pohodom wermahta in esesovcev, relativiranje sokrivde nad shoah, povzdigovanje padlih vojakov in povratnikov v junake, to vse se skriva za fasado "mirovne in evropske proslave". Odgovornost za celotne vojne zločine prelivajo na majhno vrsto nacistov visokega ranga, tedaj sodelujoči posamezniki (oni sami) pa naj bi bili samo "izpolnjevalci" svoje "vojaske dolžnosti". Glorificiranje pojma Evrope, se nanaša na čas, ko so esesovci in njih pomagači prišli iz vseh kotov Evrope in so se "z orožjem bojevali proti boljševizmu" (KAM 1982/10, 1). Zahtevajo "Evropo narodov", ki naj v nasprotju k predstavi o "Združenih Državah Evrope" zagotavlja stroge etnične in kulturne meje, "en jasen ne k multikulturnosti, kjer je vse enako" (Haider 2000).


Ulrichsberggemeinschaft

Cilj društva "spominsko mesto za povratnike 'Ulrichsberg'" (Ulrichsberggemeinschaft), ki je začelo z aktivnim delovanjem tik po koncu vojne, je bil spočetka postaviti spominsko mesto in je odtlej organizirati vsakoletno srečanje. Društvo objema ražlicne organizacije, kot na primer razna kameradovska združenja in združenja vojnih žrtev (na strani wermahta) med njimi "avstrijska kamerdovska zveza" (ÖKB), "koroški Abwehrkämpferbund" (KAB), "koroški hajmatdinst" (KHD), "kameradstvo bivših alpincev", "zveza povratnikov Koroška", "red nosilcev viteškega križa" in "volksdeutsche Landsmannschaft", tako kot društva, ki stojijo blizu avstrijski vojski in razlicna koroška kulturna društva in t.i. Freizeitvereine. S srečanjem simpatizirajo tudi ljudje izven desničarskih strank in njih privržencev (v najboljšem primeru so ljudje nezainteresirani). Dober primer je sedanji predsednik Ulrichsberggemeinschaft Rudolf Gallob, ki je bil namestnik deželnega glavarja za socialdemokratsko stranko.


Bojne enote esesovcev, wermaht, K IV in alpinci

Pri svečanostih se spominjajo padlih kameradov in njihovega "izpolnjevanja vojaške dolžnosti". Negujejo mit o "bojni in žrtvovalni smrti" za "svoboden Vaterland" ki so ga branili v svetovnih vojnah in v "koroškem abwehrkampfu". Tako so se v pridigah 1974 in 1979 spomnili esesovskega obersturmbannfirerja Walterja Rederja, ki je tedaj odsedel zaporno kazen v Italiji. 1974 je na srečanju menil "župnik" Hildebrandt, ki je bil "povratnik": "Ne potrebujemo vojne, da lahko doživljamo in vadimo kameradstvo, ker če bi vsi narodi bili pod križem, ne bi bilo vojnih ujetnikov, potem bi bil v svobodi tudi major Walter Reder in potem ne bi imeli prav samo zmagovalci, potem bi imeli spravo." Pod poveljem Rederja je 29. Septembra 1944 bila porušena celotna regija med Bolonjo in Firencami, "povračilo" za napade tamkajšnih partizanov. Pri tej akciji je bilo ubitih nad 800 civilistov. Vojaško sodišče v Bolonji ga je obsodilo na dosmrtno ječo. 1985 so Rederja vendar spustili in pri vstopu v Avstrijo mu je tedanji obrambni minister Frischenschlager (FP) z rokovanjem izrekel dobrodošlico. Ključno mesto pri letnih srečanjih zavzema K IV, organizacija veteranov bivših članov bojnih enot SSa. Za K IV predstavljajo bojne enote esesovcev četrti del wermahta. N ta način skušajo razveljaviti sodbe nürenberških procesov, v katerih so bili jasno navedeni kot "del zločinske organizacije". Na dan pred slovesnostjo na Ulrichsbergu K IV že tradicionalno prireja spremno prireditev v Krivi Vrbi, ki je znana pod imenom "Krumpendorftreffen". Ta naj fungira kot premostitev med "starimi" in "mladimi". Tam se srečavajo neo-nacisti in stare "velikosti" kot so SS-obersturmbannfirer Soeren Kam ali tudi Gudrun Burwitz, hčerka Himmlerja.

Na gori prakticirajo zgodovinski revizionizem in bagateliziranje ter relativiranje shoah, in to večinoma neprikrito. Tako je slavnostni govornik Erich Vallon leta 1979 cinično menil: "Če nas avstrijski dokumentacijski center ožigosa za desne ekstremiste, nas to ne moti. Saj k večjemu dokaže, da je stališče in pogled bivših vojakov na fronti drugačen od tistih, ki so svoje fronte doživeli za bodečo žico, ali v emigraciji." Navzoči so na Ulrichsbergu tudi bivši pripadniki "alpincev", specialne enote wermahta. Njim pripisujejo številne masakre v Grciji, Italiji, Franciji, na Finskem, v Jugoslaviji, na Poljskem, v Albaniji, Sovjetski Zvezi in na Kavkazu.


Odškodnina za žrtve!

Na dvoježicnem območju Koroške, na meji s Slovenijo, se je v drugi svetovni vojni dogajal edini vojaško pomemben oboroženi boj proti nacističnemu režimu na ozemlju tedanjega "rajha". Koroška je bila in ostala do danes trdnjava nemškega nacionalizma, ki partizane do danes difamira kot izdajalce. V členu 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 so bile določene temeljne pravice slovenske "manjsine" na Koroškem in Štajerskem. Do današnjega dne se teh pravic ne upošteva in celo postavljanje dvojezičnih krajevnih napisov se preprečuje. V predstavah "slovenskega" kot sovražnega se povezujejo slovanofobni resentimenti z glorifikacijo "abwerkampfa" proti boljševizmu ter s sovraštvom proti "komunističnih tito partizanov". Njihov merodajni prispevek k osvoboditvi Koroške od nacionalsocializma pa ostane namenoma prezrt.

Do današnjega dne ni odškodnin za žrtve zločinov wermahta, čeprav je vodila antisemitsko in rasistično uničevalno vojno in je tako vojasko uresničila ideologijo nacionalsocializma. Zlasti Avstrija, država storilcev, še zmeraj ne prevzema odgovornosti za zločine wermahta. Iz tega razloga odškodnin za vse žrtve esesovcev in wermahta v bljižni bodočnosti verjetno ne bo. Medtem ko v Avstriji kazensko pravno ne zasledujejo nekdanjih morilcev in morilk in si ti lahko celo vračunajo njihova "službena leta" za pokojnino, zavlačujejo da bi žrtve nacionalsocializma, dezerterji in partizani bili odškodovani. Dokler je preprosto rečeno prepozno.

Pozivamo na antifašistične akcijske dni od 19. do 21. Septembra v Celovcu!

Nikoli Več Ulrichsberg!
Proti revizionističnem mitu o Avstriji kot žrtvi!
Za razpustitev srečanja na Ulrichsbergu!
Za kaznovanje zadnjih živih vojnih zločincev!
Za takojšnjo rehabilitacijo dezerterjev "wermahta"!

-----

Več informacij, kot tudi arhiv aktivnosti v prejšnih letih, najdete na:

U-berg.at