Novice 04/06/11

Kapital proti ljudem, ljudje proti kapitalu

► Izjava za javnost ob demonstracijah Nevidnih delavcev sveta IWW, ki je danes potekala v Ljubljani.

KAPITAL PROTI LJUDEM: Ustavimo izkoriščanje!

Danes izražamo podporo boju najbolj izkoriščanih, izigranih in ponižanih delavcev v naši družbi - migrantskih delavk in delavcev, ki so jim že leta sistematično kršene in zanikane delavske in socialne pravice. Kapitalisti z brezvestno gonjo za dobičkom in država z zakonodajo, ki to spodbuja, so jih pahnili v novodobne sužnjelastniške odnose, kjer jim je odvzeto vse - delo, dom, plače in predvsem dostojanstvo. Zgodba je že zdavnaj jasna in na tej točki ne potrebuje nobene dodatne analize. Nevzdržne razmere na delovnih mestih, človeka nevredno bivanje v samskih domovih in brezbrižno izkoriščanje se morajo končati takoj!

V katastrofalnem položaju pa se niso znašli zgolj migrantski delavci. V času, ko se družba sooča z globoko in vsesplošno krizo, se razmere za življenje slabšajo veliki večini prebivalstva. Oblastniki so krizo zakuhali sami, sedaj pa njeno breme preprosto prelagajo na ljudi. Čeprav je kriza neposredna posledica njihovih odločitev, zaradi katerih so bogatele elite, trpeli pa milijoni, tudi danes nadaljujejo z isto politiko, ki nas je pripeljala v to nemogočo situacijo. Z javnim denarjem rešujejo banke in kapitaliste, hkrati pa od nas zahtevajo zategovanje pasu, ki je bil itak že pred krizo pretesen, ter podporo reformam, ki so v direktnem nasprotju z našimi interesi. Kako si lahko kdo sploh zamisli, da naj bi delo v slabših pogojih, z manj pravicami, dlje časa in za nižje plače (če sploh) lahko izboljšalo naša življenja?

LJUDJE PROTI KAPITALU: Za novo delavsko gibanje!

Nastala situacija je kapitalizmu in državi imanentna, zato je oblast ne more, ne zna in noče rešiti. Skrajno naivno je torej pričakovati, da lahko izboljšanje naših življenj dosežemo preko ali s pomočjo obstoječih institucij. Potrebne so korenite in široke družbene spremembe, te pa lahko izborimo zgolj ljudje sami. Zato se moramo organizirati zdaj, brez posrednikov in voditeljev ter zgraditi novo delavsko gibanje, ki bo sposobno nasloviti ključna vprašanja in ponuditi konkretne alternative!

Da bi tovrstno gibanje lahko doseglo odločilen preboj, je potrebno najprej prilagoditi analizo stanja. Razmere v družbi so se v zadnjih letih močno spremenile, zato mora biti tudi boj za naše pravice drugačen, kot je bil v preteklosti. Zelo izrazit in prevladujoč trend na trgu dela je vseprisoten proces prekarizacije - bohotenje zaposlovanja za določen čas in drugih sorodnih oblik negotovega dela. Vsem tem oblikam dela je skupna kronična negotovost, individualizacija, izkoriščanje in nižanje zgodovinsko priborjenih delavskih pravic. Hkrati so nam od zgoraj vsiljene umetne ločitve (brezposelni proti zaposlenim, študenti in ostali prekarno zaposleni proti redno zaposlenim, “domači” proti “tujim”, upokojenci proti mladim ipd.), ki služijo kot plodna tla za razpihovanje medsebojnega tekmovanja in katerih funkcija je, da med nas vnašajo razdor ter nas posledično pasivizirajo in disciplinirajo.

Zato menimo, da je potrebno na novo definirati pojem delavstva in delavskega boja. Potrebno je preseči prepričanje, ki nam ga vsiljuje vladajoča ideologija, da izkoriščanja delavcev danes ni več ter da živimo v harmonični družbi konsenza. Skušajo nas prepričati, da klasično delo izginja, da javni uslužbenci v resnici niso delavci, da obstaja velika razlika med tistimi, ki delajo v obrti ali trgovini ter da intelektualno delo ni podvrženo istemu produkcijskemu režimu odtujevanja in izkoriščanja. Vsem novim tehnologijam in bleščečim podobam napredka navkljub se namreč odnosi produkcije na bistvenih ravneh niso dosti spremenili: v končni analizi je tudi danes velika večina ljudi delavcev, ki so podrejeni interesom kapitala ter na ta način že vključeni v razredni boj. Nujno je zato prepoznati, da imamo kljub različnim situacijam, v katerih delamo in živimo, delavci vseh vrst skupne interese ter da se moramo povezati in se za naše pravice boriti skupaj!

Mislimo, da je za uspeh tega preboja potrebno iznajti nove načine organiziranja in principe delovanja. Gibanje se mora že danes organizirati in delovati v skladu s cilji, za katere se zavzema; temeljiti mora na samoorganizaciji in delovanju od spodaj, horizontalnem združevanju namesto hierarhij, avtonomiji vseh vpletenih in direktno-demokratičnemu odločanju. Organizirati se moramo povsod, kjer smo izkoriščani in zatirani: na naših delovnih mestih, v izobraževalnih ustanovah, v javnih prostorih in v četrtnih skupnostih. Zavrniti moramo predstavništvo in obstoječe strukture! Krepiti je potrebno že obstoječa napredna družbena gibanja, kot so Nevidni delavci sveta IWW, odpirati nov javni prostor in spodbujati gradnjo novih struktur: vzpostavljanje avtonomnih skupin, skupnosti, neodvisnih sindikatov, organizacij in socialnih prostorov ter jih v skladu z zgoraj postavljenimi izhodišči povezovati v mreže in koalicije, vzpostavljati konkretno solidarnost in skupne boje.

A gibanje se ne bo rodilo samo od sebe. Vsak posameznik in obstoječe skupine nosimo veliko odgovornost. Odgovore na izzive sedanjosti in vizije prihodnosti moramo iznajti sami, a skupaj!

SAMOORGANIZACIJA, SOLIDARNOST IN DIREKTNA AKCIJA!

Delavski svet,

Federacija za anarhistično organiziranje

4. junija 2011

Delavski svet je bil ustanovljen v okvirih Federacije za anarhistično organiziranje z namenom analiziranja, raziskovanja, organiziranja in boja na področju dela, delavstva in delavskih bojev.

E-mail: info[at]a-federacija.org

Spletna stran: a-federacija.org


Poziv na shod in predzgodba:
Novice 28/05/11
IWW - Nevidni delavci sveta

Novice 11/11/10

KAPITAL UBIJA ŽIVLJENJE:
ustavimo Lafarge in njihove pomagače!

„Aprila 2009 je država Lafarge Cementu izdala sramotno okoljevarstveno dovoljenje, v katerem mu je dovolila sosežiganje nevarnih odpadkov (t.i. “alternativnih goriv”) in večkratno preseganje emisij, kakršne imajo celo sežigalnice. Lafarge je, z izrecnim privoljenjem države, danes prvi v Sloveniji po emisijah benzena in nekaterih težkih kovin. Trboveljčani so imeli že pred sosežiganjem odpadkov 3× večjo možnost, da umrejo pred 65. letom, v primerjavi, denimo, s prebivalci Logatca. Zadosti!“
Iz poziva na protestni shod pred Vlado RS v Ljubljani „DOST’ MAMO! Zadnji mirni protest Zasavcev v Ljubljani“.

Kapitalistična družbena ureditev, ki smo jo prisiljeni živeti, temelji na izkoriščanju ljudi in narave. V imenu dobička, ki ga je vladajoča ideologija postavila za glavno vrednoto obstoječega sistema, je dovoljeno vse. Ni več pomembno človeško življenje, zdravje nas in prihodnjih generacij, kaj šele družbeno blagostanje in dostojanstvo vsakega posameznika. V interesu kapitala se vodi nora politika in izvaja sramotna praksa, ki prinaša katastrofalno negativne učinke na življenja ljudi. Pri tem država in politiki vestno pomagajo kapitalistom, saj ustvarjajo pogoje in tudi zakonsko podlago za izvajanje njihovih načrtov. Država je bila vedno zaščitnik kapitala, to svojo vlogo pa vestno izpolnjuje tudi danes.

Ena izmed neposrednih posledic kapitalističnega upravljanja je tako tudi uničevanje narave in ekološke katastrofe. V imenu kapitalskih interesov teptajo vse pred seboj, pri čemer se ne zmenijo niti za zdravje ljudi niti za naravo. Najbolj izstopajoči primeri tovrstne prakse pri nas se že dolga leta kažejo v Zasavju, ki je zato ena izmed najbolj onesnaženih regij v Sloveniji. Prebivalci Zasavja so izpostavljeni neizmerno večjemu tveganju, da zbolijo za rakom, medtem ko tudi otroci pogosteje obolevajo za kroničnimi boleznimi dihal; vse skupaj se kaže tudi v zgodnejši umrljivosti ljudi v Zasavju glede na slovensko povprečje. Številne študije, analize in mnenja priznanih strokovnjakov so nedvomno potrdile, da je glavni razlog za to močno onesnaženo okolje. Cementarna v Trbovljah, ki je vodena s strani francoske multinacionalke Lafarge, doma pa podprta s strani politikov, ki imajo od tega materialne koristi, je samo najbolj izstopajoč igralec v tej zgodbi. Sežiganje nevarnih odpadkov, ki mu je zeleno luč dala tudi država, ima namreč že danes nepredstavljivo slabe vplive na okolje, zrak, zdravje ljudi in življenje v Zasavju. Zaradi kovanja dobička so ljudje v regiji izpostavljeni bolezni in smradu, tako danes kot na dolgi rok, odgovornim pa je za to vseeno.

Zato se postavljamo ob bok prebivalcem Zasavja in vsem drugim, ki jim ni vseeno za njihova življenja in prihodnost. Skupaj moramo ustaviti uničujoče kapitalistične vizije! Solidarno in konkretno podpiramo aktivnosti skupine Eko-krog ter se nepreklicno pridružujemo pozivom za takojšnjo ustavitev sežiganja odpadkov v cementarni Lafarge v Trbovljah.

Zavedamo se, da boj proti cementarni Lafarge in njihovim pomočnikom ni in ne bo lahek, saj je v ozadju gromozanski posel, velike količine denarja in celotna upravna mašinerija, ki vse skupaj omogoča. Prav tako se dobro zavedamo, da v tem boju ne moremo računati na nikogar drugega kot na nas same. To so nas jasno naučile izkušnje. A naša življenja nimajo cene. Prav tako ne naše zdravje in prihodnost naših potomcev. Zato se ne bomo ustavili, dokler se ne ustavi ta nora politika!

DOVOLJ KAPITALISTIČNEGA ONESNAŽEVANJA!

TAKOJ USTAVITI SEŽIGANJE ODPADKOV V CEMENTARNI LAFARGE!

ČLOVEKA PRED INTERESE KAPITALA!

Federacija za anarhistično organiziranje
10. november 2010

---
Več na:
Eko krog
Federacija za anarhistično organiziranje

Novice 11/3/10

IZJAVA PODPORE DELAVCEM »PRENOVE« IZ KOČEVJA

Koper, 11.3.2010

Iz Sindikata žerjavistov p.d. – Luka Koper podpiramo oškodovane delavce podjetja »Prenova« iz Kočevja v njihovem odločnem boju za dosego pravice do dostojnega življenja in dela ne glede ne nacionalno pripadnost ali državljanstvo.

Problem omenjenih delavcev ni osamljen in se ne da rešiti s podeljevanjem enkratne socialne pomoči in s samopromocijskimi donacijami sindikatov. Država mora zagotavljati delovanje vseh področij življenja družbe za vse prebivalce. Izkoriščanje podrejenih delov prebivalstva naj preganja država saj oropani in obubožani nimajo sredstev in verjetno niti znanj za zahtevne pravne postopke.

V 21. stoletju je nesprejemljivo, da demokratični parlamentarni sistem Republike Slovenije dovoljuje izkoriščanje sočloveka tako, da mu jemlje elementarne pravice.

Pozivamo vse odgovorne institucije, da oškodovanim delavcem povrnejo dostojanstvo, zoper krivce za nastalo škodo izvedejo ustrezne ukrepe in ne nazadnje sistemsko uredijo enakopravnost vseh ljudi, ki bivajo v RS tako, da imajo enake možnosti do življenja, dela, zaslužka, izobraževanja in tako naprej.

Nesprejemljivo je, da država omogoča krajo človekovega dela za račun profiterstva posameznikov in sistema.

Podcenjeno delo tujcev omogoča kapitalistom okoriščanje z nelojalno konkurenco. Tako profiterji ogrožajo tudi delavce državljane in jim z grožnjo cenejših ponudnikov dela onemogočajo izboljšavo položaja. Vsi ljudje moramo imeti iste pravice in možnosti.

Sindikat Žerjavistov PD – Luka Koper

Novice 08/03/10

POZIV NA JAVNI SHOD V PODPORO STAVKAJOČIM DELAVCEM V KOČEVJU!

Položaj migrantskih delavcev v Sloveniji je katastrofalen. Delavci, ki dejansko gradijo to deželo, ostajajo brez dogovorjenih plačil in socialnih pravic, ki jim pripadajo, ter nimajo možnosti, da dosežejo svojo pravico. Situacija je tako skrajna, da se zdi edini način, da se javno opozori na stisko in krivico, gladovna stavka, tako kot je to storila skupina delavcev v Kočevju, ki leto in pol niso dobivali plače.

Nehajmo se sprenevedati! Res pristajamo na to, da se bomo vozili po avtocestah ali živeli v stanovanjskih blokih, ki so grajeni na izkoriščanju in zlorabljanju ljudi? Priznajmo si, da so migrantski delavci sistemsko diskriminirani in dejansko neenakopravni! To koruptivno stanje je treba odpraviti in krivice popraviti.

Zato podpri stavkajoče v Kočevju in se udeleži javnega shoda, ki bo v torek, 9. marca, ob 12h pred stavbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na Kotnikov 5 v Ljubljani!

Na javnem shodu bomo pozvali Vlado RS, da je skrajni čas, da se spremeni režim delovnih migracij in tako odpravi brezvestno izkoriščanje, ki ga ta režim omogoča. Zahtevali bomo, da:

1. se Minister za delo družino in socialne zadeve aktivno vključi v reševanje dramatične situacije stavkajočih v Kočevju. Prvi korak je, da nemudoma povabi stavkajoče na delovni pogovor na ministrstvo, katerega namen mora biti takojšnja odprava razlogov za gladovno stavko;

2. Ministrstvo in Vlada RS prevzameta odgovornost za splošni sistem izkoriščanja migrantov, ki so ga omogočili. Odgovornost naj prevzamejo tudi tako, da poravnajo stavkajočim delavcem plače, ki jim jih dolguje podjetnik Perkovič;

3. Ministrstvo in Vlada RS takoj začneta postopke za spremembo Zakona o zaposlovanju in delu tujcev in Zakona o tujcih. Spremembe morajo odpraviti sistem odvisnosti delavcev od delodajalcev in zagotoviti dejansko enakopravnost migrantskih delavcev.

Osnovna zgodba je tukaj.

Podpiši tudi peticijo, naslovljeno na ministra za delo družino in socialne zadeve, ki jo najdeš tukaj.



IWW, nevidni delavci sveta
Socialni center Rog

Novice 07/03/10

Podprimo stavkajoče delavce in ustavimo novodobno suženjstvo!

Kočevje - Skupina enajst delavcev podjetja Prenova od ponedeljka, 1. marca 2010 gladovno stavka, saj jim lastnik podjetja in delodajalec Zoran Perković za opravljeno delo ni izplačal plač že 15 mesecev! Perkovič, ki ima v rokah vse njihove papirje, pa jim ni dolžan le plač, temveč tudi plačila za regres, dopuste in malice, ter denar, ki ga je mesečno nezakonito zaračunaval za njihove vize. Poleg tega je Perković delavcem zaračunal 50 evrov najemnine na mesec za bivanje v stavbi brez ogrevanja, tople vode in električne energije!

Podjetnik jim je nazadnje nakazal plačilo na bančne račune leta 2008, ustreznih plačnih list delavci niso dobivali. Delodajalec jim je tu in tam na roko dal zneske po 30, 10, celo le 3 evre. Na njihovih davčnih izpiskih so v rubriki vplačanih socialnih prispevkov same ničle, kar med drugim pomeni, da delodajalec ni poravnal svojih obveznosti niti do države. Zato gladovno stavkajoči delavci zahtevajo takojšnje plačilo tega, kar jim podjetnik Perkovič dolguje.

Samostojni podjetnik Zoran Perković, lastnik podjetja Prenova (Omerzova 2, 1330 Kočevje), izvaja drage projekte, s katerimi služi več tisoč evrov. Med zadnjimi večjimi je na primer komunalno opremljanje obrtne cone Lik 2 v Kočevju. Vse to z brutalnim izkoriščanjem svojih delavcev!

Delavci so svoja telesa izpostavili mrazu, vlagi in gladovanju, da bi opozorili, da so v prihodnost Republike Slovenije vgradili svoje delo, znanje in mladost, niso pa bili za to plačani. So le še peščica od skupine 130 delavcev, med katerimi jih je večina razočarana in oropana zapustila Slovenijo.

Dovolj izkoriščanja! Potrebna je brezpogojna podpora in solidarnost!

Podpišite peticijo, ki so jo pripravili IWW, nevidni delavci sveta in SC Rog:
PETICIJA





Video intervju najdedte tukaj.

Poglej tudi:
OSA Zasavje

Iz medijev:
2. marec 2010
3. marec 2010
4. marec 2010
6. marec 2010

Novice 28/11/2009

SAMOORGANIZIRANO DELAVSTVO JE MOČNEJŠE KOT VSAK SINDIKAT!
Izjava za javnost ob sindikalnih protestih 28. novembra 2009


Anarhisti in anarhistke smo izobesili črno zastavo. Zastavo, ki simbolizira smrt kapitalističnega sistema, konec izkoriščanja in napoveduje osvoboditev delavskega razreda iz krempljev kapitalistične elite. Prihaja čas, ko se bomo ljudje morali osvoboditi suženjstva in lastna življenja vzeti v svoje roke!

Kdo so oni, da lahko gospodarijo nad našimi življenji in našimi usodami?

Delavci in študentje se moramo samoorganizirati in sami ustvariti svet po svojih željah in potrebah.
Za to ne rabimo centraliziranih in zbirokratiziranih sindikatov, ki so samo orodje elite, za utišanje delavskega krika in miritev razrednega boja; ti sindikati so sami sebi v namen.

To se je ponovno pokazalo pri primeru stavke v Gorenju, ko so sindikati stopili na stran uprave in vodstva podjetja, namesto da bi branili zahteve delavcev, ki so jih izvolili v ta namen. Delavci in delavke Gorenja v Velenju so pokazali, da lahko samoorganizirano in avtonomno, brez posrednikov in drugih parazitov, dosežejo več, kot vsak sindikat za pogajalsko mizo. Pokazali so nam pot, ki lahko vodi v resnične spremembe obstoječih odnosov.

Kdaj so se ti sindikati borili proti stečaju kakšnega podjetja? Kdaj so zagovarjali kakšnega delavca, ki je pristal na cesti?

Tudi današnji protest je dobro zrežiran in omejen na majhen prostor, kjer imajo represivni organi večjo moč, da zaustavijo morebiten poskus upora razjarjenega ljudstva. Sindikalisti so marionete v rokah vladarjev, da ohranjajo gnil socialni mir.

Anarhisti se zato današnjega protesta kot Federacija nismo udeležili, saj smo prepričani, da si sindikati, zaradi omenjenih primerov in načina delovanja, podpore v tem trenutku ne zaslužijo.
Naj pa bo povsem jasno, da si delavci in delavke zaslužijo vso podporo in solidarnost. Skupaj moramo spodbujati in krepiti samoorganizacijo, vzpostavljanje avtonomnih decentraliziranih sindikatov in zaostriti boj proti izkoriščanju in kapitalizmu!

Imamo samo eno življenje. Zakaj naj bi v tem kratkem življenju ravnali proti glasu vesti in postali sokrivci pri vaših gnusnih delih? Ne maramo in ne mislimo biti. Delavci in študentje se bomo srečali na barikadah; takrat nas ne bo nihče usmerjal in nam ukazoval, vodilo nas bo zgolj naše hrepenenje po svobodi in dostojanstvu!

DELAVCI IN ŠTUDENTJE, V SAMOORGANIZACIJI JE NAŠA MOČ!

DIREKTNA AKCIJA PROTI ŠEFOM IN KAPITALU, NE SINDIKALNI

PROTESTI! ŽIVELA SOLIDARNOST IN RAZREDNI BOJ!


Federacija za anarhistično organiziranje
28. november 2009



















Poglejte arhivsko stran o Avtonomnem bloku, ki se je udeležil prejšnjih delavskih demonstracij v Ljubljani:
N17 Avtonomni blok

NOVICE 12/11/09

Nasilje nad študenti in napad na avtonomijo univerze

Povzetek dogajanj na FDV - 12.11.2009

Novi izzivi svetovni varnosti. Celosten pristop in novi Strateški koncept Nata. To je bil naslov predavanja »eminentnih« strokovnjakov NATO pakta, 12.11.2009 na Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani. Kaj za vraga so Jamiea Shea, Madeleine Albright in podporniki severnoatlantske teroristične organizacije počeli na FDV? Zakaj niso razpravljali sredi makovih polj v Afganistanu ali med begunci sredi Iraka, kar je rezultat njihovih dejanj? Vojni dobičkarji in podpihovalci vojn nam pridigajo o prihodnosti vojaško-vojnega pakta, ki pod pretvezo varnosti in svobode širi območje podvrženo hegemoniji kapitala. Madeleine Albright, bivša državna sekretarka ZDA, je podpirala embargo v Iraku, zaradi česar je umrlo preko pol milijona otrok, sodelovala pri bombardiranju ZRJ, etc. Vodstvo fakultete na čelu z obrambno ministrico Ljubico Jelušič, ki prihaja iz iste fakultete, je seveda zelo počaščeno, saj so bili v družbi najboljših »strokovnjakov«, ki so se »strokovno in uravnoteženo« predavali in diskutirali. Poleg tega to ni bilo prvič, saj so že v času kampanje za vstop v NATO pakt kvazi strokovnjaki gostovali na FDV in propagirali širitev pakta. Zgodovina se ponavlja. Ponavlja pa se tudi nasprotovanje, saj predavanja nikoli niso bila brez motenj študentov in študentk, ki se zavzemajo za de-militarizacijo univerze. V nekaj letih, ki so minila od prve študentske intervencije, pretežno glasbene oblike, se je stanje tako zaostrilo, da je FDV na pomoč poklicala policijo, da bi odstranila grožnjo, ki so jo predstavljali študentke in študenti z deljenjem brezplačne hrane in protestnim transparentom. Gospodarje vojn bodo motili vedno, ko bodo vstopili na fakultetna tla. Fakulteta je postala del represivnega sistema, ki ga visoko ceni, saj je samo-odpravila davno izborjeno pravico avtonomije, ki je univerzo ščitila pred posegom državne represije. Še več s ponosom gosti svetovne teroriste in njihove kolaboracioniste, ki svetovnemu prebivalstvu raje darujejo bombe, kot pa hrano. FDV se je s podpiranjem vojaških zvez in državne represije dokončno transformirala v Fakulteto za destruktivne vede.

Za avtonomijo univerze, proti represiji in destrukciji!

Novice 28/01/09

RAZPRAVA »NA MEJI / RASPRAVA NA GRANICI« …


… oziroma ali je možno vzpostavljati čezmejne postnacionalne skupnosti na prostoru, ki ga bistveno določajo in sooblikujejo nacionalne meje ter schengenski režim?

Petek, 30. januarja, na FDV (Kardeljeva ploščad 5) med 11. in 17. uro
Sobota, 31. januarja, v SC Rog (Trubarjeva 72) med 12. in 18. uro


Položaj delavcev migrantov v Republiki Sloveniji je le eden od simptomov strukturnih sprememb, ki jih je Slovenija doživela na svoji poti od razpada Jugoslavije, preko tranzicije do vstopa v Evropsko unijo. Prilagajanje neoliberalnim tržnim zahtevam ter vsebinskim in formalnim načelom demokratične ureditve je vplivalo na spremembe, ki so imele posledice za mnoge segmente družbe. Med drugim so zahtevale reorganizacijo upravljanja s populacijami (vprašanje oblikovanja državljanskega telesa, manjšin, tujske zakonodaje ipd.), sočasno pa se je odprlo tudi vprašanje možnosti sodelovanja v javnem (vprašanje političnega pluralizma, oblik in načinov delovanja civilne družbe ter njenih formalnih in neformalnih institucij, možnosti in prostorov političnega udejstvovanja, avtonomnih gibanj ter samoorganizacije ipd.).

Tovrsten proces ni značilen zgolj za Slovenijo, ampak je zajel tudi ostale prostore nekdanje Jugoslavije. Nekoč skupni prostor je danes fragmentiran na več držav (in družb), ki se soočajo s problemi tranzicije, z vključevanjem v evropske integracije, z vprašanji preteklosti in spomina ter z vsebinami lastne državnosti. Zato bomo v okviru razprave Uninomada iz različnih zornih kotov obravnavali možnosti vzpostavitve odprte skupnosti na meji: tako na schengenski meji kot na mejah, nastalih v procesih razkroja moderne politične skupnosti (nekdanje SFRJ) ter hierahične integracije novo nastalih enot v politično obliko globalizacije, ki je sledila secesiji. Zastavljamo si vprašanje političnega dispozitiva, ki omogoča oblikovanje odprtih postancionalnih skupnosti na mejah, ki se nenehno projicirajo v notranjost okolij, v katerih živimo. V tovrstni skupnosti vidimo alternativo evropski obliki apartheida.


PROGRAM:

Petek, 30. januar 2009: Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

11.00 - 13.30

Moderatorka: Barbara Beznec

Olivera Milosavljević (izredni profesor na Filozofskom fakultetu u Beogradu): Kultura sečanja i politika identiteta.

Djokica Jovanović (izredni profesor na Filozofskom fakultetu u Beogradu): Ideološka upotreba nacionalnog mita u Srbiji.

Sara Pistotnik (Socialni center Rog): Izbris kot simptom tranzicije.

Husein Oručević (OKC Abraševic – urednik abrasmedia.info): Nacionalizam rastače pokušaje drugačijeg podruštvljavanja.

Elvis Fejzić (asistent na Fakultetu političkih nauka u Sarajevu): Osvrt na diferentna poimanja granice i migracija.

Polona Mozetič (Socialni center Rog): Tranzicija delavskih domov v Sloveniji.

Andrej Kurnik (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani): Aktivistično soraziskovanje.

Amir Hodžić: Predstavitev projetka “Migration in the Central and South-East European Region, a new perspective: queer migration”.


14.30 – 17.00

Moderatorka: Barbara Beznec

Edin Delić (Sindikat visokog obrazovanja Tuzlanskog kantona): Regionalna saradnja kao instrument jačanja sindikalne zaštite zaposlenika.

Zlatan Begić (Pravni fakultet u Tuzli): Pravni okvir zaštite radničkih prava u Bosni i Hercegovini.

Noa Treister (Citizens of Europe): Predstavitev projekta “Povratak Gastarbajtera”.

Ivan Zlatić (Freedomfight): Predstavitev projekta “Glas radnika”.

Branislav Markuš (Gibanje RAVNOPRAVNOST in Anketni odbor za ugotavljanje razlogov za stečaj Šinvoza): Boj delavcev – delničarjev v Jugoremediji, Zrenjanin.

IWW- Nevidni delavci sveta (Bojan Nobilo, Mirnes Alikadic, Armin Salihovic, Aigul Hakimova): Predstavitev iniciative IWW.



Sobota, 31. januar 2009: Socialni center Rog, Ljubljana

12.00-14.30

Moderator: Andrej Kurnik

Vedran Horvat: "Re-inventing Solidarity in Balkans: political/NGO activism as transnational social space".

Barbara Beznec (Socialni center Rog): Pomen in vloga socialnih centrov.

Hajrudin Hromadžić (zunanji sodelavec - predavatelj na Institutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani in na Filozofskom fakultetu Sveučilišta v Zagrebu).

Irfan Beširević (Socialni center Rog) in Aleksandar Todorović (CIIA): Izbrisani.


15.30-18.00

Praktični predlogi, mreženje, komunikacijska orodja, povezovanje.


-----
Več informacij na:
Tovarna ROG

Novice 27/01/09

Ponovno zavzemimo Cox 18, knjižnico Calisca in arhiv Primo Moroni!

Milano - 22. januarja, ob 7. uri zjutraj, je okoli sto policistov vstopilo in počistilo skvot Conchetto, ki je bila zasedena pred 33 leti in v kateri se je od leta 1971 nahajala Knjižnica Calisca in dragoceni zgodovinski Arhiv Primo Moroni. Odziv mesta je bil takojšen, saj se je v kratkem času pred policijo zbralo veliko aktivistov, prijateljev in ljudi iz soseske. Jasno je, da gre za nelegalno intervencijo, ki ne upošteva sodnega procesa, ki ga je julija 2008 sprožila občina, da bi ponovno pridobila stavbo. Podžupan De Corato, ki že od nekdaj napada vse nekonformistične realitete v mestu, je krivdo za operacijo prevalil na policijskega komisarja in prefekta. Pravni zastopnik je bil obveščen šele potem, ko se je akcija že začela. Verjetno pa to sploh ni pomembno, saj je splošno znano, da je glavni cilj občine, da prepreči izgubo stavbe in dragoceno zemljo na kateri stoji. Gre za izključno gospodarske razloge, ki nikakor niso dovolj, da se upraviči policijsko akcijo.

Skvot je zapečaten, vsa stvari v notranjosti pa zasežene, vključno s knjigami in publikacijami knjižnice in arhiva. Skvot Conchetta, knjižnica Calusca in Arhiv Primo Moroni predstavljajo pomemben del mestne zgodovine, saj gre za dokaz o obstoju realnosti, ki se ne podrejajo logiki kapitala. Gre pa seveda tudi za mnoge ostale skvote, brezplačne prireditve in prostore svobodne izemnjave. Njihovo preživetje predstavlja preživetje svobode delovanja, da postanemo gospodarji lastnih življenj in da nas ne razvrščajo v skupine glede na to, koliko denarja lahko ali mislimo zapraviti.

Boj še traja in ne bomo se podredili profitni logiki. Zahtevajo, da smo podrejeni potrošniki, ki se jih lahko kupi, se jim ukazuje in ki vedno prikimavajo, toda ostali bomo, kar smo pokazali: izvirni, komunikativni in nekonformni.

Pozivamo vse, da stopijo na to pot, ki je skupna.

-----

Več informacij:
Izjava in zadnje informacije

IMC UK

Novice 25/12/08

Želja po spremembah je močnejša od strahu pred državo


Atene – V Grčiji se razmere še niso umirile. Objavljamo informacije o dogajanju in premikih v zadnjem tednu.


ZASEDBE KOT REVOLUCIONARNA METODA

Po celotni Grčiji dijaki in študenti še vedno zasedajo šole in univerze. Po zadnjih informacijah je zasedenih okrog 800 šol in 200 fakultet, ki so postale center upora. Na zasedenih šolah potekajo avtonomni zbori, organizirajo se različne delavnice, pišejo izjave, ustvarjajo spletne strani, tiskajo materiali in pripravljajo akcije. Oblasti pritiskajo na vodstva šol in grozijo učiteljem ter profesorjem, ki podpirajo zasedbe. Kljub temu, da v nekaterih šolah ravnatelji individualno pritiskajo tudi na dijake, se zasedbe, kot kaže, še ne bodo hitro končale.

Zasedbam šol so se pridružile še zasedbe nekaterih drugih poslopij, kot sta mestni hiši v Atenah in Ioannini.

Aktivisti so v teh dneh zasedli tudi nekatere prazne stavbe in jih pretvorili v javne prostore za življenje in delovanje. Zasedeni prostori so namenjeni lokalnim skupnostim, ki jih uporabljajo za načrtovanje aktivnosti proti oblastem. Vzpsotavljajo se alternativne prakse delovanja, ljudje se organizirajo od spodaj in gradijo uporniške skupnosti.

V sredo, 17. decembra 2008, so delavci v jutranjih urah zasedli »Dom sindikatov« v Atenah [Foto1]. Stavba je sicer namenjena sindikalnim birokratom GSEE, ki so v Grčiji, zaradi sodelovanja z oblastmi in kapitalisti, že dolgo časa osovraženi. Večkrat so namreč izdali delavsko gibanje, njihove zahteve in z oblastmi sklenili gnile kompromise, brez da bi se borili za delavske pravice. Avtonomni delavci so zasedene prostore razglasili za Svobodno delavsko cono [Izjava1], ki je namenjena vsem delavcem in odprta ves dan. Še isto jutro so stavbo poskušali dobiti nazaj birokrati s svojimi varnostniki, vendar so jih delavci vrgli iz nje. Kasneje je v stavbi potekala splošna skupščina uporniških delavcev.

V četrtek, 18. decembra 2008, so delavci zasedli prostore sindikatov tudi v Patrasu.

Uporniki še naprej zasedajo tudi radijske in televizijske postaje. Nekatere postaje so zasedene zgolj za nekaj trenutkov, da preko etra in slike aktivisti prenesejo svoja sporočila, druge postaje so zasedene dlje časa in skozi celoten dan oddajajo svoj program. Zasedbe medijski hiš in uporaba njihovih sredstev za predvajanje svoje vsebine, se je izkazala za eno izmed bolj zanimivih in uporabnih metod revolucionarnega delovanja. Večina medijev je namreč, takoj po začetku upora, predvajano vsebino prilagodilo interesom vladajočega razreda. Tudi v trenutkih, ko je boj na ulicah dobival nepredstavljive razsežnosti, so mediji poročali o umirjanju razmer in enačili protestnike z ekstremisti, ki zlorabljajo situacijo. Mediji (tako v Grčiji, kot drugo po Evropi) so v glavnem prepisovali informacije, ki so jih podajale oblastniške strukture. Zaradi tega ni čudno, da so uporniki pozvali aktiviste, da začnejo zasedati medijske prostore. To se zdaj tudi dogaja. Vsak dan poročajo o novih zasedbah medijev po državi.

V torek, 16. decembra 2008, so študentje vdrli v prostore nacionalne televizije NET in prekinili prenos govora, ki ga je imel predsednik vlade. Sliko iz parlamenta je zamenjala slika aktivistov v studiu, ki so držali transparente: »Nehajte gledati televizijo – vsi na ulice«, »osvobodite zapornike!« in »svoboda za vse!«.

V sredo, 17. decembra 2008, so v Patrasu vzpostavili nov piratski radio, ki ga upravljajo študenti.

O novih zasedbah radijskih in televizijskih postaj ter predvajanju uporniških sporočil, so poročali tudi v četrtek, 18. decembra 2008 - nove zasedbe v Solunu, Tripoliju in Šparti.

Tri nove zasedbe radijskih postaj, so se zgodile tudi v soboto, 20. decembra 2008, v Atenah.

V soboto, 20. decembra 2008, so v Solunu zasedli veliko kulturno središče [Foto2] in ga preuredili v socialni center za vse ljudi. V ponedeljek, 22. decembra 2008, so zasedli tudi mestno knjižnico. V njej se zbirajo ljudje iz soseske, ki se na skupščinah organizirajo za nadaljnje aktivnosti.

Aktivisti so v zadnjih dneh prekinili tudi številne gledališke predstave in druge kulturne dogodke, kjer so ljudi povabili, da se jim pridružijo na ulicah. Nekatere akcije so se zaključile z aplavzom obiskovalcev.

V zasedenih avtonomnih conah so organizirali tudi več protestnih in solidarnostnih koncertov in drugih kulturnih dogodkov, na katerih se zbira več tisoč ljudi [Foto3].


VZEMIMO, KAR NAM PRIPADA

Anarhisti med tem množično pozivajo prebivalce, da ne plačujejo javnega prevoza in drugih javnih storitev. Uničili so več naprav za potniške karte in ljudi z grafiti, letaki in plakati pozivajo na ne plačevanje. Njihovo glavno sporočilo je, da se lahko samo-organizirano in združeno upremo vsakemu inšpektorju in organu oblasti.

V zadnjem tednu se je zgodilo tudi več akcij razdeljevanja hrane in oblačil. Aktivisti so v Solunu »oropali« nekaj veleblagovnic in zalogo razdeljevali ljudem na tržnici in po mestu. Take akcije so tudi sicer pogost pojav v Grčiji.


INSUREKCIJA SE NADALJUJE

Tudi militantni napadi na privatno lastnino in državne institucije se nadaljujejo. V nočnih urah je na ulicah še vedno na stotine ljudi, ki svojo jezo artikulirajo preko napadov na policijo, uničevanja bank, zavarovalnic in trgovin velikih korporacij. Med simbolnimi tarčami so še vedno tudi poslopja državnih institucij in policijske postaje. V teh dneh so na udaru tudi nadzorne kamere po mestih, ki jih aktivisti vestno uničujejo.

V torek, 16. decembra 2008, je v popoldanskih urah skupina anarhistov z molovkami in kamenjem napadla poslopje specialne policije v Atenah [Foto4]. Razbita so bila okna in vhodi v prostore, požgani pa avtomobili in avtobus specialne policije pred stavbo. Dva policista sta bila poškodovana.

O številnih napadih na policijske postaje in policijske patrulje poročajo tudi iz drugih krajev. Običajne tarče protestnikov – banke, trgovine in prostori korporacij – pa so še vedno na udaru med protestnimi zborovanji in ob militantnih akcijah afinitetnih skupin.

Spopadi s policijo dnevno potekajo tudi pred glavnimi uporniškimi centri v Atenah in Solunu, pred zasedenimi fakultetami in šolami. Najhujši spopadi se odvijajo pred Politehniko in Pravno fakulteto.

V torek, 23. decembra 2008, so neznane osebe z manjšo eksplozivno napravo uničile prostore skrajno desničarske politične stranke LAOS v predmestju Alimos.


PROTESTI SE NADALJUJEJO

Že tretji teden v Grčiji potekajo tudi različni protestni shodi. Organizirajo jih v glavnem študenti in anarhisti, udeležujejo pa se jih tudi številni drugi. Protestna zborovanja so zelo različna in potekajo v različnih krajih po državi. Nekatera so množično obiskana, druga so manjša in bolj akcijsko naravnana. Največji in najštevilčnejše protesti še vedno potekajo v Atenah, Solunu in Patrasu.

Večina protestnih shodov v zadnjih dneh je mirnih, saj ljudje želijo svoje mnenje izraziti brez nasilja. Policija na drugi strani še vedno brutalno napada prav mirne protestnike, kar v glavnem spodbudi nasilno reakcijo tudi iz druge strani. Na večini protestnih shodov je taktika policije predvidljiva: na protestnike zmečejo veliko količino solzivca in drugih kemičnih sredstev, potem pa, ko ljudje in mimoidoči bežijo ter iščejo zrak, začnejo napadati in ljudi neselektivno aretirati.

V soboto, 20. decembra 2008, so se v številnih atenskih soseskah (Gizi, Halandri, Nea Smirni, Petralona, Peristeri, Virona, Haidari, Mprahami) ljudje zbrali na množičnih protestih. Protest se je istočasno odvijal tudi pred parlamentom in na trgu Sintagma, kjer so protestniki ponovno poskušali zažgati božično drevo. Ob 21h se je na mestu umora v Eksarhiji zbralo več tisoč ljudi, ki so nadaljevali protest proti državnemu nasilju. Kmalu so se začeli spopadi s policijo, ki so ponovno trajali do jutranjih ur. Protesti in druge akcije solidarnosti so potekale tudi v številnih drugih mestih.


EKSARHIJA ŽELI POSTATI SVOBODNO OBMOČJE

Prebivalci Eksarhije – zloglasne atenske četrti, kjer je bil umorjen Alexandros Grigoropoulos – že več dni protestirajo proti prisotnosti policije v soseski. Protestov se udeležuje večina prebivalcev soseske, ki želijo sami nadzorovati to območje. Pravijo, da niso potrebovali pomoči v času diktature, in da je ne potrebujejo niti danes. Eksarhija predstavlja zgleden primer samo-organizirane soseske, kjer ljudje sami in združeno poskrbijo za svoje težave. Tudi ta primer potrjujte prepričanje, da je soseske možno organizirati brez oblasti in po anarhističnih principih. Policijska prisotnost v Eksarhiji je provokativna in spodbuja bes prebivalstva.

VRNITEV V ČAS DIKTATURE

V zadnjih tednih je bilo dokazanih že več primerov sodelovanja policije s fašisti. Fašisti in policisti v civilu so oblečeni kot protestniki in s palicami (v nekaterih primerih tudi noži) napadajo protestnike. Zabeleženi so bili tudi primeri, ko so fašisti in policisti v civilu razbijali »majhne« trgovine. S takim delovanjem poskušajo med prebivalstvom zanetiti strah in z uničevanjem »nelegitimnih« tarč diskreditirati proteste.

V torek, 18. decembra 2008, je neznanec streljal v skupino študentov, ki so se družili pred eno izmed zasedenih šol v Atenah. Eden izmed strelov je v roko zadel 16-letnega fanta, ki je bil kasneje v bolnišnici operiran. Ko so se študenti vrnili na mesto dogodka, je neznanec še enkrat sprožil proti skupini. Zaradi oddaljenosti več deset metrov, je bila velika sreča, da ni bil nihče huje poškodovan. Policija je zanikala vpletenost, aktivisti pa predvidevajo, da je bilo streljanje del taktite zastraševanja vstajnikov. V tem smislu ni pomembno ali je streljal policist ali fašist. Akcija je del strategije oblasti, da zaduši upor.

V nedeljo, 21. decembra 2008, je bilo zasednikom atenske Politehnike sporočeno, da je bil nadzor nad univerzo iz rok senata univerze prenesen v roke javnega tožilstva. To je sprožilo govorice o tem, da univerza izgublja svoj azil in avtonomijo, ter da se pripravlja napad policije na zasedeno Politehniko. To bi pomenilo prvo policijsko akcijo znotraj univerzitetnih prostorov, po padcu diktature leta 1974. Prav tako pa bi pomenilo prvo policijsko akcijo na tleh univerze, brez posebnega dovoljenja univerzitetnega senata. Zaenkrat je Politehnika še vedno zasedena, policijske enote pa so jo že pred dnevi popolnoma obkolile.

Zdi se, da poskušajo grške oblasti zadušiti upor še pred novim letom.

Med tem so v javnost prišle nove informacije o preiskavi umora Alexandrosa Grigoropoulosa. Nekateri mediji so objavili podatke iz balističnega poročila, ki potrjuje zgodbo očividcev, da je policist nameril in direktno ustrelil proti mladeniču. Zato so ponovno vprašljive nekatere trditve, ki jih je policist izrekel na pričanju ter obramba, ki jo je zagovarjal njegov odvetnik na sodišču. Tudi medijsko poročanje, ki je pred tednom dni govorilo o "odbitem in opozorilnem strelu", je bilo očitno vprašljivo.


SOLIDARNOST POMENI NAPAD!

Tudi akcije solidarnosti in protesta so se nadaljevale po svetu. V soboto, 20. decembra 2008, je bil globalni dan boja proti državnemu nasilju in v solidarnosti z grško vstajo. Akcije so se odvile v številnih evropskih mestih in drugod po svetu. Nekatere akcije so bile simbolične, druge so bile militantne. Najbolj množičen protest se je odvil v Hamburgu, kjer se je zbralo nekaj tisoč avtonomnih [Foto5].

Nova akcija solidarnosti in protesta se je odvila tudi v Ljubljani [Foto6, Foto7]. Akcije pa so anarhisti organizirali tudi v nekatrih drugih mestih v bližini: Beograd, Zadar, Split, Zagreb, Pula, Rijeka, Sarajevo.

Svojo solidarnost z grškim uporom so izkazale tudi številne skupine nogometnih navijačev, ki so na nogometnih tekmah (v Grčiji in drugod po Evropi) izobesili velike transparetne v podporo grškim protestom in proti policiji.

-----
Več aktualnih informacij najdete tukaj:
Grčka – narodni ustanak
Center for strategic anarchy
On the greek riots
UK Indymedia
Greece riots

-----
Poročilo shoda solidarnosti in protesta v Ljubljani:
Novice 20/12/08

-----
Predhodne zgodbe:
Balkan

Novice 21/12/08

Spodaj objavljamo izjavo Anarhistične Pobude, ki so jo razdeljevali na shodu protesta in solidarnosti, 20. decembra 2008, v Ljubljani.

-----
DANES GRČIJA – JUTRI VSA EVROPA


V soboto, 6. decembra 2008, je policija v centru Aten umorila 16-letnega Alexandrosa Grigoropoulosa. Ta dogodek je sprožil vstajo v Grčiji, ki dva tedna po zločinu še vedno traja. Država je spet ubila mlado življenje. Naboj, ki je bil izstreljen, ni zadel le srca šestnajstletnika, razgnal je dimno zaveso demokracije in svoj življenjski položaj smo si naposled prisiljeni ogledati s treznimi očmi. Živimo v družbi, v kateri so naša življenja na milost in nemilost prepuščena silam, ki so zunaj našega nadzora. V jedru te družbe je proizvodnja odtujenosti in hkratna organizacija podob uspeha in zadovoljstva.

Naboj je sprožil vstajo v grških mestih in solidarnostne akcije od Kobenhavna, Londona do Madrida in Ljubljane. V akcijah tovarišic in tovarišev na ulicah evropskih mest se prepoznavamo kot združeni. Mladina, ki se s policijo bori za nadzor nad ulicami ve, da v tej družbi nima prihodnosti, ve, da je počasna smrt na delovnih mestih, v loviščih kapitala, tisto, kar je zanje predvideno. Umor, ki ga je zagrešila grška država, je resnica družbe v izjemno skoncentrirani obliki. Ogenj, v katerem se v dim razblinjajo banke in policijske postaje, supermarketi in zavarovalnice, razkraja naše okove in daje polet naši domišljiji in željam. “V uničenih in oropanih ulicah naših mest ne vidimo zgolj očitnih rezultatov našega besa, vidimo predvsem možnost, da zares začnemo živeti.«

Tisti, ki so pritisnili na sprožilec sedaj zapovedujejo, da moramo žalovati preudarno, dostojanstveno in odgovorno. A kaj je bolj dostojanstvenega od totalne zavrnitve vsiljenega molka? Kaj bolj odgovorno kot prepoznanje, da je smrt tovariša posamični moment splošnega zatiranja vseh? Kaj bolj preudarno kot prevzem nadzora nad ulico in izgon služabnikov obstoječega reda – policije in ostalih lakajev?

Gledamo na grške ulice, pozorno poslušamo, kaj nam sporočajo tovariši in tovarišice, učimo se od njih, tako kot se učimo od tovarišev v Latinski Ameriki ter drugod po Balkanu in Evropi. Njihova radikalna zavrnitev države, kapitala in policije je zavrnitev sveta brez prihodnosti. Tudi mi hočemo živeti onkraj spon vsakdanje podreditve na delovnih mestih, onkraj žaljivosti katedral neumnosti in podreditve, v kar so bile spremenjene naše univerze, onkraj totalitarnega diktata stokrat ponovljenih laži individualne realizacije, onkraj navideznih svetov, v katere se v iskanju ljubezni in skupnosti zatekamo, onkraj modernizirane nepismenosti in spektakelskih vraževerij, ki krepijo moč gospodarjev. Tudi mi hočemo postati pisci naše lastne zgodovine.

Sama vstaja v Grčiji ne daje nobenih garancij in sama po sebi ne vodi nikamor. Enkrat več pa opominja na moč negacije, na moč radikalne zavrnitev. Grška mladina ve, da policija nima kaj iskati na njenih ulicah, ve, da je vsak zločin potrebno kaznovati in ve tudi, da nima kaj početi s floskulami o nedotakljivosti privatne lastnine. Edina nedotakljivost, ki zanima grške vstajnike, je nedotakljivost morilcev in to zgolj zato, da jo ukine.

V tem trenutku sta naša domišljija in teorija konkretizirani na ulici, za računalniki in na zasedanjih, tisti, ki odvračata nasilje države. Danes je po celi Grčiji zasedenih 800 šol in fakultet. Diskusije, v katerih se ljudje končno prepoznavajo kot tovarišija, trajajo pozno v noč. V konkretnosti boja nastaja nova teorija. Prihodnost bo to, kar bomo mi naredili iz nje. Tako v Grčiji kot pri nas.

Namesto luči potrošništva danes grška mesta osvetljuje ogenj zgodovine. Obdobje nemirov se je začelo. Končno praznik, ki ga je vredno praznovati.


IZPUSTITE VSE PRIPRTE – NOBENIH SODNIH PROCESOV!
NE GLEJ POROČIL – ZAVEST NASTAJA NA ULICAH!
SOLIDARNOST MORA PRAKSA POSTATI!


Anarhistična Pobuda
V Ljubljani, 20. decembra 2008

-----
Preberite poročilo akcije:
Novice 20/12/08

Preberite predhodno izjavo Anarhistične Pobude ob solidarnostni akciji v Ljubljani:
Vsi smo Alexandros Girgoropoulos!

Novice 20/12/08

Danes Grčija, jutri vsa Evropa!
Shod protesta in solidarnosti v Ljubljani


Ljubljana - Za soboto, 20. decembra 2008, so grški uporniki sklicali globalni dan akcij proti oblastem. Protest proti nasilju države in kapitalizma ter solidarnost z grško vstajo, so ponovno izrazili tudi v Ljubljani.

V poznih popoldanskih urah se je na shodu protesta in solidarnosti "Danes Grčija, jutri vsa Evropa!" zbralo okrog sto aktivistov, ki so zmotili praznično vzdušje v centru Ljubljane. Nosili so transparent "WE ARE ALL ALEXANDROS GRIGOROPULOS! - POLICIJA=MORILCI=FAŠISTI - SMRT DRŽAVI IN NJENIM APARATOM!" in anarhistične zastave. Protestniki so na pohodu vzklikali gesla mednarodne solidarnosti in gesla proti kapitalizmu, nasilju in policiji. Nekajkrat se je zaslišal tudi slavni grški slogan "POLICISTI, PRAŠIČI, MORILCI!", v originalu. Na poti so aktivisti razdeljevali tudi izjavo Anarhistične Pobude, letake in druge materiale z informacijami o grški vstaji.

Iz Prešernovega trga so se aktivisti podali proti gradbišču pri Operi, kjer podjetje Vegrad renovira stavbo. Na ograje okrog gradbišča so izpisali "KAPITALIZEM UBIJA!", "KOLIKO "NESREČ" ŠE?" in "VEGRAD=MORILCI". Vse v luči nedavne smrti 25-letnega delavca na Vegradovem gradbišču Celovški dvori. Na ta način je protest vzpostavil povezavo med grškim uporom in splošnim delavskim bojem ter nenazadnje umor Alexandrosa Grigoropoulosa povezal s smrtjo Adisa Lagundžije. "Nesreče" na delovnih mestih predstavljajo simptom razmer in pogojev, v katerih so delavci prisiljeni delati ter nasilja kapitalizma, ki temelji na brutalnem izkoriščanju.

Protest se je nato premaknil na Kongresni trg, pred stavbo Univerze v Ljubljani, kjer so aktivisti napisali "ZNANJE NI BLAGO!" in "ZASEDIMO UNIVERZE!". V Grčiji je v tem trenutku zasedenih 200 fakultet in 800 šol, boj študentov proti neoliberalnim reformam izobraževalnega sistema pa je tudi danes v osrčju grške vstaje. Vprašanja, s katerimi se soočajo grški študenti in dijaki, so identična vprašanjem, s katerimi se soočamo študenti in dijaki v Sloveniji in drugod po Evropi. Na ta način je protest vzpostavil povezavo med splošnim študentskim bojem in grško vstajo, bojem študentov v Sloveniji in bojem študentov po svetu.

Naslednja postaja shoda je bilo grško veleposlaništvo. Tu so aktivisti pred vhod izpisali "WE ARE ALL ALEXANDROS!" in "COPS - OFF THE STREETS!" ter strgali grško zastavo, ki je visela na veleposlaništvu. Za konec so dimne bombe poživile že tako pozitivno atmosfero shoda. Z akcijo pred veleposlaništvom so protestniki še enkrat izrazili vso podporo ljudem, ki so na grških ulicah ter oblasti v Grčiji obsodile za vso nasilje, ki ga je izvajalo v preteklosti, in ki ga izvajajo danes.

Za konec akcije so se udeleženci shoda ustavili še pred španskim veleposlaništvom, kjer so pred vhod napisali "FREE ALL POLITICAL PRISONERS!". Po celotni Španiji namreč potekajo množične in tudi radikalne solidarnostne akcije v podporo grški vstaji. V Madridu in Barceloni so aretirali 15 aktivistov, ki naj bi med protestom napadli lokalno policijsko postajo in nekaj bank. Zaradi tega jim grozi zaporna kazen. Protest v Ljubljani je bil zato usmerjem tudi proti španskim oblastem in v solidarnosti s španskimi anarhisti.

Policija je protestnike ob koncu shoda poskušala zaustaviti in identificirati, vendar jim to ni uspelo. Aktivisti so njihove pozive mirno ignorirali, se združeno uprli represiji in z ramo ob rami zaključili protest.



-----
Preberite izjavo Anarhistične Pobude:
Danes Grčija, jutri vsa Evropa!
Vsi smo Alexandros Grigoropoulos!

Poglej fotografije protesta:
Fotogalerija 01
Fotogalerija 02

Predhodni solidarnostni protest v Ljubljani:
Novice 09/12/08

Novice 18/12/08

Trinajsti dan nemirov v Atenah


Spodaj objavljamo video zapise današnjih protestov, ki se jih je v Atenah udeležilo na tisoče ljudi. Številne akcije so se odvijale tudi v drugih delih glavnega mesta in po celotni državi.

Aktualne informacije o dogajanju v Grčiji bomo objavili kmalu.

Spodaj tudi povezave do fotografij iz današnjih protestov.



























-----
Fotografije četrtkovih akcij najdete tukaj, tukaj in tukaj.