Prikaz objav z oznako studenti. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako studenti. Pokaži vse objave

nedelja, 20. junij 2010

Novice 20/06/10

Prelepi mesec maj


Letošnji prelepi mesec maj s svojo pomladno razigranostjo in obeti nečesa novega je letos dolgo kazal precej žalostno podobo. Srečneži med nami, ki prekarnosti svojih delovnih aranžmajev ne razumejo kot breme, temveč kot pozitivno okoliščino, smo ga preživeli ob pogovorih o prihodnosti, ki menda pride. Tiste, ki so popolnoma potopljeni v male frustracije svojih vsakdanjih življenj, ni nič opominjalo, da se lahko zgodi kaj pretresljivega. Za tiste, ki znajo brati jezik zgodovine, je znakov dovolj povsod. In se je zgodilo, kar se tu in tam dogaja: nepredvidena motnja v matrici, drobna razpoka v vladajočem redu.

Mladina je resno vzela obete svobode in dan, na katerega so se študentski birokrati nameravali ozaljšati z vencem zastopnika njenih interesov, v nasprotju načrti le-teh vzela za svojega. Mladi, za katere nihče točno ne ve, kdo so in kaj so sploh želeli, so v nekem momentu zavrnili vlogo nemega statista v predstavi, za katero so scenarij vnaprej napisali študentski birokrati-policisti. Zavrnili so komando tako lastnih “predstavnikov” kot vladajoče morale. Kolektivna eksplozija radosti, ki jo je to skoraj moralo prinesti, je generirala dovolj energije, da bi lahko premikala kamne. In jih tudi je. Predvsem v smeri stavbe, ki pomanjkanje arhitekturne monumentalnosti nadomešča z vulgarnostjo, prostaštvom in omejenostjo njenih izvoljenih uporabnikov, ki trdo delajo za to, da bi ljudstvo še bolj obubožalo in še bolj izgubilo zaupanje v svoje zmožnosti.

Tako nadobudni kot prekaljeni kruhoborci z lepo pristriženimi jeziki so zapadli v stanje šoka. Ne zato, ker bi tako intimno začutili poškodovane kipce na pročelju, temveč zaradi šokantnega spoznanja, da niti eni niti drugi nimajo efektivne kontrole nad mladino. Da bi se iz njega izvili, so vsi po vrsti lansirali svoje teorije zarote, po katerih so za “izgrede” obtožili bizarno druščino spektakelskih političnih prikazni, med njimi denimo anarhiste. Ko so kasneje v momentu lucidnosti ugotovili, da se zadeva vseeno ne bo ravno prijela, pa so kaj hitro sproducirali nove in nove krivce za “sabotažo”, ki naj bi jo doživeli. Kako bedna mora biti eksistenca tistih, ki v momentu največje nuje ne uspejo sproducirati drugega kot tretjerazredne teorije zarote, ki celo nadebudnih zeitgeistovcev ne bi uspele prepričati. In kako odtujeni morajo biti ti narcisi od svojih lastnih življenj, da ravnanj drugih, ki se ne držijo njihovih načrtov, ne zmorejo razumeti drugače kot skozi teorije zarote.

Neko novo mladino, ki je nastopila pred parlamentom na tisti dan, so združene sile moralnega konsenza hipoma reducirale na neartikulirano drhal, ki omamljena od alkohola popolnoma brezglavo meče kamne v “hram demokracije”. Policisti vseh vrst, v uniformah ali brez, mladi ali stari, strankarski ali nestrankarski, profesionalni novinarji ali občasni blogerji so si bili enotni, da se je zgodila družinska sramota, ki jo je potrebno najhitreje utišati in pozabiti. Že samo zaradi te nazorne manifestacije splošne impotence, je bil to lep in politično produktiven dan. Nekaj dni je trajalo, da so začeli izza zavese jadikovanja in moraliziranja pronicati tudi drugi pogledi, takšni, ki skušajo z besedami artikulirati tisto, česar iskanje so predstavljale tiste kocke v oknih.

Kamen v parlament nikoli ne prileti brez razloga. Že sam njegov obstoj kot materializacija tistih sil, ki nas utesnjujejo in ločujejo drug od drugega ter od produktov našega dela, je eden od razlogov. Marsikaj je na prelep majski dan ponovno postalo jasno. Moč negacije je manifestno stopila na oder lokalne zgodovine. Tisti, ki je ne razumejo, bodo imeli največ težav, da se je obranijo.

Pokazalo pa se je še nekaj: ni potrebno biti noben anarhist ali druge vrste “levičarski skrajnež”, da prideš do zaključka, da tako oboževana institucija države ne zasluži prav nobenega spoštovanja in milosti. Radost razbijanja parlamenta ni domena organiziranih anarhističnih skupin. Je pa njihova naloga in odgovornost, da skušajo v realnem času razumeti tenzije, kontradikcije in želje, o katerih ta radost priča. Podoba iz prihodnosti, sredi katere se nenadoma znajdemo: dan kasneje fant sedi pred parlamentom in nam nameni komentar: “Danes je moj 18. rojstni dan. Res sem včeraj vrgel samo eno jajce v policaje, a ta dan si bom zapomnil do konca zivljenja.” Z granitno kocko medtem v marmorno ploščo tik pod neko ovenelo zastavo ureže “19.5.” Naše ideje so v glavah vseh.

Nas ni bilo tam. Verjamemo pa, da je bil 19. 5. 2010 za marsikoga osvobajajoč, čeprav to zaenkrat zgolj slutimo. Toda to vse še pride. Razvpita sova zleti šele ob mraku. Figurativno rečeno, seveda. Že sedaj pa je mogoče reči, da so mladi v nekaj minutah naredili več, kot je bilo glede na to, kako je bil spektakel, katerega statisti naj bi sami bili, pripravljen, možno pričakovati. Ko človek enkrat okusi moment preseganja obstoječega, ukinitve oblasti tistega, kar naj bi mu/ji gospodovalo, ni več poti nazaj, celo če ta občutek pride leta za omenjenim dogodkom. Je že tako, da hoče človek vedno obujati tisti prvi občutek ilegalnosti.

Nobenega smisla trenutno ne vidimo v zadovoljevanju slepe potrebe po analizah. Polne razsežnosti tega, kar se je zgodilo, se bodo razvijale hkrati s tem, ko se bodo protagonisti soočili s svojo prihodnostjo. Na njih je, da prepoznajo trenutek svobode, ki je bil ukraden in na vseh ostalih, da se pridružijo in pridružimo vzpostavljanju novih situacij, v katerih se lahko prepoznamo kot svobodni producenti naših lastnih življenj. Za nas ni tukaj nobenih iluzij: le v kolikor bodo forme, ki bodo izumljene, resnično uveljavljale principe svobode, avtonomije, drugačnosti, horizontalnosti, afinitete, spoštovanja, enakosti in zavrnile sleherni seksizem, rasizem, sovraštvo, homofobijo in ostale ostanke propadajočega reda … le takrat se bo odprla možnost za nova srečanja tudi za nas. Vse ostale izbire bodo po svojih končnih učinkih igrale za tiste sile, ki že sedaj uravnavajo naša življenja v nasprotju z našimi stremenji.

p.s.: Tekst je uvodnik junijske okrožnice. Dobite jo v prostorih A-Infoshopa.

sobota, 14. november 2009

NOVICE 12/11/09


Nasilje nad študenti in napad na avtonomijo univerze

Povzetek dogajanj na FDV - 12.11.2009

Novi izzivi svetovni varnosti. Celosten pristop in novi Strateški koncept Nata. To je bil naslov predavanja »eminentnih« strokovnjakov NATO pakta, 12.11.2009 na Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani. Kaj za vraga so Jamiea Shea, Madeleine Albright in podporniki severnoatlantske teroristične organizacije počeli na FDV? Zakaj niso razpravljali sredi makovih polj v Afganistanu ali med begunci sredi Iraka, kar je rezultat njihovih dejanj? Vojni dobičkarji in podpihovalci vojn nam pridigajo o prihodnosti vojaško-vojnega pakta, ki pod pretvezo varnosti in svobode širi območje podvrženo hegemoniji kapitala. Madeleine Albright, bivša državna sekretarka ZDA, je podpirala embargo v Iraku, zaradi česar je umrlo preko pol milijona otrok, sodelovala pri bombardiranju ZRJ, etc. Vodstvo fakultete na čelu z obrambno ministrico Ljubico Jelušič, ki prihaja iz iste fakultete, je seveda zelo počaščeno, saj so bili v družbi najboljših »strokovnjakov«, ki so se »strokovno in uravnoteženo« predavali in diskutirali. Poleg tega to ni bilo prvič, saj so že v času kampanje za vstop v NATO pakt kvazi strokovnjaki gostovali na FDV in propagirali širitev pakta. Zgodovina se ponavlja. Ponavlja pa se tudi nasprotovanje, saj predavanja nikoli niso bila brez motenj študentov in študentk, ki se zavzemajo za de-militarizacijo univerze. V nekaj letih, ki so minila od prve študentske intervencije, pretežno glasbene oblike, se je stanje tako zaostrilo, da je FDV na pomoč poklicala policijo, da bi odstranila grožnjo, ki so jo predstavljali študentke in študenti z deljenjem brezplačne hrane in protestnim transparentom. Gospodarje vojn bodo motili vedno, ko bodo vstopili na fakultetna tla. Fakulteta je postala del represivnega sistema, ki ga visoko ceni, saj je samo-odpravila davno izborjeno pravico avtonomije, ki je univerzo ščitila pred posegom državne represije. Še več s ponosom gosti svetovne teroriste in njihove kolaboracioniste, ki svetovnemu prebivalstvu raje darujejo bombe, kot pa hrano. FDV se je s podpiranjem vojaških zvez in državne represije dokončno transformirala v Fakulteto za destruktivne vede.

Za avtonomijo univerze, proti represiji in destrukciji!


ponedeljek, 19. oktober 2009

Novice 19/10/09

Država proti avtonomno organiziranim študentom in študentkam

Pred dvema letoma in pol je vlada pripravila zakon o visokem šolstvu, s katerim je poskusila v enem zamahu uvesti šolnine, razbiti javne univerze na manjše enote in začeti z njeno privatizacijo.
Projekt je strumno vodil sedaj že
zdavnaj pozabljeni minister Zupan. V odziv na vladne načrta smo se avtonomni študenti in študentke na več fakultetah organizirali v Avtonomno tribuno.
Zasedli smo avle Fakultete za
družbene vede, Filozofske fakultete, Fakultete za socialno delo in Fakultete za farmacijo. Šli smo tudi na ulice, do ministrstva za visoko šolstvo, pred vlado.
Zahtevali smo umik smešnega predloga zakona in razpravljali o tem,
kakšno univerzo pravzaprav hočemo, saj je že obstoječa precej daleč stran od česarkoli, kar bi se nam zdelo smiselno. Naše avtonomno organiziranje je vse ujelo nepripravljene. Poleg Vlade tudi uradne študentske organizacije, ki niso imele druge izbire kot da podprejo neodvisno študentsko akcijo, ki je niso ne organizirale, ne želele. Drugega jim tudi ni preostalo, če so želele ohraniti vsaj trohico kredibilnosti pred študenti in študentkami.
Izkazalo se je, da smo v bitki, ki smo jo začeli v trenutku, ko so se dežurni upravljavci države zdeli arogantno nedotakljivi, zmagali. Vlada se je umaknila, predlog zakona je ostal v predalu, minister je osramočen odstopil, zamenjala ga je ministrica, katere edina naloga je bila, da čimbolj nevidno prekrmari leto do volitev, kar ji je tudi uspelo.

avtonomnatribuna.blogspot.org

sreda, 13. maj 2009

novice 13/05/09

Hrvaška na kolenih, študentje končno na nogah!

Vse je kazalo, da bo ponedeljek, 20. april 2009, le še en dolgočasen dan na zagrebški Filozofski fakulteti. Dan, ko bodo atomizirani študenti kot anemične spužve vsrkavali bolonjsko neznanje, gojili nekritično misel, za katero so plačali visoko šolnino in komaj čakali, da po predavanjih skočijo v najbližji nakupovalni center po prgišče družbe spektakla. A po ponedeljku ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Na ta dan je več kot tisoč študentov zakričalo dovolj izkoriščanju, dovolj šolninam, dovolj poneumljanju. Zahteva je jasna in brezkompromisna: brezplačno izobraževanje za vse družbene sloje ter konec komercializacije visokega šolstva! Upor se širi bliskovito, 13. maja so tako zasedene fakultete po večini hrvaških mest. študentje se ne dajo, vztrajajo pri svojih zahtevah, hkrati pa vzpostavljajo drugačne odnose, odločanje poteka na skupščinah, kjer sodeluje ogromno število ljudi (na Filozofski fakulteti v Zagrebu do 1000). Zagovarjajo direktno demokracijo, gradijo tovariške odnose in spodbujajo samoiniciativnost in avtonomijo. Obrnili so hrbte organiziranih študentskim grupacijam in vodijo svojo bitko. Znanje ni blago!

Podporo je upirajočim študentom izrazila tudi Avtonomna tribuna. (Izjava: http://avtonomnatribuna.blogspot.com/).

Več informacij:



torek, 3. februar 2009

Novice 03/02/09

Val zasedb v znak solidarnosti z Gazo


London
- Študentje in študentke širom Velike Britanije zasedajo univerze in izvajajo sedeče stavke v znak solidarnosti s prebivalci Gaze. SOAS je prekinil z vojaškim marketingom in iz univerz pregnal naborne pisarne, na LSE pa so razglasili zmago, ko je univerza po sedmih dneh pristala na vse njihove zahteve. 28. januarja so v Nottinghamu študentje in študentke zasedli sobo v stavbi za pravne in družbene znanosti; odgovor vodstva fakultete je bil odklop električne energije in nasilna izpraznitev univerze.

Zasedbe univerz in fakultet se vrstijo po celotni Veliki Britaniji (London, Essex, Cambridge,Manchester, Newcastle,...) in imajo veliko podporo sindikatov, koalicije Stop The War, akademikov in celo nekaterih poslancev. Sedeča stavka v Warvicku je izmed vseh najdaljša, saj je trajala od 20. do 30. januarja, pogajanja z univerzo pa še vedno potekajo. Na žalost pa so v Birminghamu prekinili zasedbo, ker so univerzitetni birokrati vneto branili obstoječi družbeni red. Zasedbe pa se dogajajo tudi izven akademskega okolja, tako se je na primer akcija odvila tudi na BBC-ju. S temi akcijami študentke in študentje spodbujajo ostale prebivalce, da se aktivirajo in pričnejo z akcijami.

V Nottinghamu so bili protestirajoči študentje nasilno vrženi iz univerze, prav tako pa jim odrekajo pravico do osebnih stvari, ki so ostale v stavbi. Vodstvo Univerze je mirne proteste zaznalo kot grožnjo njihovi ugledni »blagovni znamki« in od varnostnikov zahtevalo, da jih nasilno odstranijo. Privatni »policaji« so prisotnim pokradli kamere in fotoaparate, prisotne pa pozvali, da v dveh minutah zapustijo univerzo. Razlog za zasedbe je preprost: univerze sodelujejo z vojaškimi podjetji, ki svoje ubijalsko orožje prodajajo izraelski vojski, odgovorni za genocid v Palestini.
Več na:
Study war no more.


-----
Več informacij o zasedbah in drugih akcijah proti vojni v Gazi:
IMC Velika Britanija

četrtek, 25. december 2008

Novice 25/12/08

Želja po spremembah je močnejša od strahu pred državo


Atene – V Grčiji se razmere še niso umirile. Objavljamo informacije o dogajanju in premikih v zadnjem tednu.


ZASEDBE KOT REVOLUCIONARNA METODA

Po celotni Grčiji dijaki in študenti še vedno zasedajo šole in univerze. Po zadnjih informacijah je zasedenih okrog 800 šol in 200 fakultet, ki so postale center upora. Na zasedenih šolah potekajo avtonomni zbori, organizirajo se različne delavnice, pišejo izjave, ustvarjajo spletne strani, tiskajo materiali in pripravljajo akcije. Oblasti pritiskajo na vodstva šol in grozijo učiteljem ter profesorjem, ki podpirajo zasedbe. Kljub temu, da v nekaterih šolah ravnatelji individualno pritiskajo tudi na dijake, se zasedbe, kot kaže, še ne bodo hitro končale.

Zasedbam šol so se pridružile še zasedbe nekaterih drugih poslopij, kot sta mestni hiši v Atenah in Ioannini.

Aktivisti so v teh dneh zasedli tudi nekatere prazne stavbe in jih pretvorili v javne prostore za življenje in delovanje. Zasedeni prostori so namenjeni lokalnim skupnostim, ki jih uporabljajo za načrtovanje aktivnosti proti oblastem. Vzpsotavljajo se alternativne prakse delovanja, ljudje se organizirajo od spodaj in gradijo uporniške skupnosti.

V sredo, 17. decembra 2008, so delavci v jutranjih urah zasedli »Dom sindikatov« v Atenah [
Foto1]. Stavba je sicer namenjena sindikalnim birokratom GSEE, ki so v Grčiji, zaradi sodelovanja z oblastmi in kapitalisti, že dolgo časa osovraženi. Večkrat so namreč izdali delavsko gibanje, njihove zahteve in z oblastmi sklenili gnile kompromise, brez da bi se borili za delavske pravice. Avtonomni delavci so zasedene prostore razglasili za Svobodno delavsko cono [Izjava1], ki je namenjena vsem delavcem in odprta ves dan. Še isto jutro so stavbo poskušali dobiti nazaj birokrati s svojimi varnostniki, vendar so jih delavci vrgli iz nje. Kasneje je v stavbi potekala splošna skupščina uporniških delavcev.

V četrtek, 18. decembra 2008, so delavci zasedli prostore sindikatov tudi v Patrasu.

Uporniki še naprej zasedajo tudi radijske in televizijske postaje. Nekatere postaje so zasedene zgolj za nekaj trenutkov, da preko etra in slike aktivisti prenesejo svoja sporočila, druge postaje so zasedene dlje časa in skozi celoten dan oddajajo svoj program. Zasedbe medijski hiš in uporaba njihovih sredstev za predvajanje svoje vsebine, se je izkazala za eno izmed bolj zanimivih in uporabnih metod revolucionarnega delovanja. Večina medijev je namreč, takoj po začetku upora, predvajano vsebino prilagodilo interesom vladajočega razreda. Tudi v trenutkih, ko je boj na ulicah dobival nepredstavljive razsežnosti, so mediji poročali o umirjanju razmer in enačili protestnike z ekstremisti, ki zlorabljajo situacijo. Mediji (tako v Grčiji, kot drugo po Evropi) so v glavnem prepisovali informacije, ki so jih podajale oblastniške strukture. Zaradi tega ni čudno, da so uporniki pozvali aktiviste, da začnejo zasedati medijske prostore. To se zdaj tudi dogaja. Vsak dan poročajo o novih zasedbah medijev po državi.

V torek, 16. decembra 2008, so študentje vdrli v prostore nacionalne televizije NET in prekinili prenos govora, ki ga je imel predsednik vlade. Sliko iz parlamenta je zamenjala slika aktivistov v studiu, ki so držali transparente: »Nehajte gledati televizijo – vsi na ulice«, »osvobodite zapornike!« in »svoboda za vse!«.

V sredo, 17. decembra 2008, so v Patrasu vzpostavili nov piratski radio, ki ga upravljajo študenti.


O novih zasedbah radijskih in televizijskih postaj ter predvajanju uporniških sporočil, so poročali tudi v četrtek, 18. decembra 2008 - nove zasedbe v Solunu, Tripoliju in Šparti.

Tri nove zasedbe radijskih postaj, so se zgodile tudi v soboto, 20. decembra 2008, v Atenah.

V soboto, 20. decembra 2008, so v Solunu zasedli veliko kulturno središče [Foto2] in ga preuredili v socialni center za vse ljudi. V ponedeljek, 22. decembra 2008, so zasedli tudi mestno knjižnico. V njej se zbirajo ljudje iz soseske, ki se na skupščinah organizirajo za nadaljnje aktivnosti.

Aktivisti so v zadnjih dneh prekinili tudi številne gledališke predstave in druge kulturne dogodke, kjer so ljudi povabili, da se jim pridružijo na ulicah. Nekatere akcije so se zaključile z aplavzom obiskovalcev.

V zasedenih avtonomnih conah so organizirali tudi več protestnih in solidarnostnih koncertov in drugih kulturnih dogodkov, na katerih se zbira več tisoč ljudi [Foto3].


VZEMIMO, KAR NAM PRIPADA

Anarhisti med tem množično pozivajo prebivalce, da ne plačujejo javnega prevoza in drugih javnih storitev. Uničili so več naprav za potniške karte in ljudi z grafiti, letaki in plakati pozivajo na ne plačevanje. Njihovo glavno sporočilo je, da se lahko samo-organizirano in združeno upremo vsakemu inšpektorju in organu oblasti.

V zadnjem tednu se je zgodilo tudi več akcij razdeljevanja hrane in oblačil. Aktivisti so v Solunu »oropali« nekaj veleblagovnic in zalogo razdeljevali ljudem na tržnici in po mestu. Take akcije so tudi sicer pogost pojav v Grčiji.


INSUREKCIJA SE NADALJUJE

Tudi militantni napadi na privatno lastnino in državne institucije se nadaljujejo. V nočnih urah je na ulicah še vedno na stotine ljudi, ki svojo jezo artikulirajo preko napadov na policijo, uničevanja bank, zavarovalnic in trgovin velikih korporacij. Med simbolnimi tarčami so še vedno tudi poslopja državnih institucij in policijske postaje. V teh dneh so na udaru tudi nadzorne kamere po mestih, ki jih aktivisti vestno uničujejo.

V torek, 16. decembra 2008, je v popoldanskih urah skupina anarhistov z molovkami in kamenjem napadla poslopje specialne policije v Atenah [Foto4]. Razbita so bila okna in vhodi v prostore, požgani pa avtomobili in avtobus specialne policije pred stavbo. Dva policista sta bila poškodovana.

O številnih napadih na policijske postaje in policijske patrulje poročajo tudi iz drugih krajev. Običajne tarče protestnikov – banke, trgovine in prostori korporacij – pa so še vedno na udaru med protestnimi zborovanji in ob militantnih akcijah afinitetnih skupin.

Spopadi s policijo dnevno potekajo tudi pred glavnimi uporniškimi centri v Atenah in Solunu, pred zasedenimi fakultetami in šolami. Najhujši spopadi se odvijajo pred Politehniko in Pravno fakulteto.

V torek, 23. decembra 2008, so neznane osebe z manjšo eksplozivno napravo uničile prostore skrajno desničarske politične stranke LAOS v predmestju Alimos.


PROTESTI SE NADALJUJEJO

Že tretji teden v Grčiji potekajo tudi različni protestni shodi. Organizirajo jih v glavnem študenti in anarhisti, udeležujejo pa se jih tudi številni drugi. Protestna zborovanja so zelo različna in potekajo v različnih krajih po državi. Nekatera so množično obiskana, druga so manjša in bolj akcijsko naravnana. Največji in najštevilčnejše protesti še vedno potekajo v Atenah, Solunu in Patrasu.

Večina protestnih shodov v zadnjih dneh je mirnih, saj ljudje želijo svoje mnenje izraziti brez nasilja. Policija na drugi strani še vedno brutalno napada prav mirne protestnike, kar v glavnem spodbudi nasilno reakcijo tudi iz druge strani. Na večini protestnih shodov je taktika policije predvidljiva: na protestnike zmečejo veliko količino solzivca in drugih kemičnih sredstev, potem pa, ko ljudje in mimoidoči bežijo ter iščejo zrak, začnejo napadati in ljudi neselektivno aretirati.

V soboto, 20. decembra 2008, so se v številnih atenskih soseskah (Gizi, Halandri, Nea Smirni, Petralona, Peristeri, Virona, Haidari, Mprahami) ljudje zbrali na množičnih protestih. Protest se je istočasno odvijal tudi pred parlamentom in na trgu Sintagma, kjer so protestniki ponovno poskušali zažgati božično drevo. Ob 21h se je na mestu umora v Eksarhiji zbralo več tisoč ljudi, ki so nadaljevali protest proti državnemu nasilju. Kmalu so se začeli spopadi s policijo, ki so ponovno trajali do jutranjih ur. Protesti in druge akcije solidarnosti so potekale tudi v številnih drugih mestih.


EKSARHIJA ŽELI POSTATI SVOBODNO OBMOČJE

Prebivalci Eksarhije – zloglasne atenske četrti, kjer je bil umorjen Alexandros Grigoropoulos – že več dni protestirajo proti prisotnosti policije v soseski. Protestov se udeležuje večina prebivalcev soseske, ki želijo sami nadzorovati to območje. Pravijo, da niso potrebovali pomoči v času diktature, in da je ne potrebujejo niti danes. Eksarhija predstavlja zgleden primer samo-organizirane soseske, kjer ljudje sami in združeno poskrbijo za svoje težave. Tudi ta primer potrjujte prepričanje, da je soseske možno organizirati brez oblasti in po anarhističnih principih. Policijska prisotnost v Eksarhiji je provokativna in spodbuja bes prebivalstva.

VRNITEV V ČAS DIKTATURE

V zadnjih tednih je bilo dokazanih že več primerov sodelovanja policije s fašisti. Fašisti in policisti v civilu so oblečeni kot protestniki in s palicami (v nekaterih primerih tudi noži) napadajo protestnike. Zabeleženi so bili tudi primeri, ko so fašisti in policisti v civilu razbijali »majhne« trgovine. S takim delovanjem poskušajo med prebivalstvom zanetiti strah in z uničevanjem »nelegitimnih« tarč diskreditirati proteste.

V torek, 18. decembra 2008, je neznanec streljal v skupino študentov, ki so se družili pred eno izmed zasedenih šol v Atenah. Eden izmed strelov je v roko zadel 16-letnega fanta, ki je bil kasneje v bolnišnici operiran. Ko so se študenti vrnili na mesto dogodka, je neznanec še enkrat sprožil proti skupini. Zaradi oddaljenosti več deset metrov, je bila velika sreča, da ni bil nihče huje poškodovan. Policija je zanikala vpletenost, aktivisti pa predvidevajo, da je bilo streljanje del taktite zastraševanja vstajnikov. V tem smislu ni pomembno ali je streljal policist ali fašist. Akcija je del strategije oblasti, da zaduši upor.

V nedeljo, 21. decembra 2008, je bilo zasednikom atenske Politehnike sporočeno, da je bil nadzor nad univerzo iz rok senata univerze prenesen v roke javnega tožilstva. To je sprožilo govorice o tem, da univerza izgublja svoj azil in avtonomijo, ter da se pripravlja napad policije na zasedeno Politehniko. To bi pomenilo prvo policijsko akcijo znotraj univerzitetnih prostorov, po padcu diktature leta 1974. Prav tako pa bi pomenilo prvo policijsko akcijo na tleh univerze, brez posebnega dovoljenja univerzitetnega senata. Zaenkrat je Politehnika še vedno zasedena, policijske enote pa so jo že pred dnevi popolnoma obkolile.

Zdi se, da poskušajo grške oblasti zadušiti upor še pred novim letom.

Med tem so v javnost prišle nove informacije o preiskavi umora Alexandrosa Grigoropoulosa. Nekateri mediji so objavili podatke iz balističnega poročila, ki potrjuje zgodbo očividcev, da je policist nameril in direktno ustrelil proti mladeniču. Zato so ponovno vprašljive nekatere trditve, ki jih je policist izrekel na pričanju ter obramba, ki jo je zagovarjal njegov odvetnik na sodišču. Tudi medijsko poročanje, ki je pred tednom dni govorilo o "odbitem in opozorilnem strelu", je bilo očitno vprašljivo.


SOLIDARNOST POMENI NAPAD!

Tudi akcije solidarnosti in protesta so se nadaljevale po svetu. V soboto, 20. decembra 2008, je bil globalni dan boja proti državnemu nasilju in v solidarnosti z grško vstajo. Akcije so se odvile v številnih evropskih mestih in drugod po svetu. Nekatere akcije so bile simbolične, druge so bile militantne. Najbolj množičen protest se je odvil v Hamburgu, kjer se je zbralo nekaj tisoč avtonomnih [Foto5].

Nova akcija solidarnosti in protesta se je odvila tudi v Ljubljani [Foto6, Foto7]. Akcije pa so anarhisti organizirali tudi v nekatrih drugih mestih v bližini: Beograd, Zadar, Split, Zagreb, Pula, Rijeka, Sarajevo.

Svojo solidarnost z grškim uporom so izkazale tudi številne skupine nogometnih navijačev, ki so na nogometnih tekmah (v Grčiji in drugod po Evropi) izobesili velike transparetne v podporo grškim protestom in proti policiji.

-----
Več aktualnih informacij najdete tukaj:
Grčka – narodni ustanak
Center for strategic anarchy
On the greek riots
UK Indymedia
Greece riots

-----
Poročilo shoda solidarnosti in protesta v Ljubljani:
Novice 20/12/08

-----
Predhodne zgodbe:
Balkan

sobota, 20. december 2008

Novice 20/12/08

Danes Grčija, jutri vsa Evropa!
Shod protesta in solidarnosti v Ljubljani


Ljubljana
- Za soboto, 20. decembra 2008, so grški uporniki sklicali globalni dan akcij proti oblastem. Protest proti nasilju države in kapitalizma ter solidarnost z grško vstajo, so ponovno izrazili tudi v Ljubljani.

V poznih popoldanskih urah se je na shodu protesta in solidarnosti "Danes Grčija, jutri vsa Evropa!" zbralo okrog sto aktivistov, ki so zmotili praznično vzdušje v centru Ljubljane. Nosili so transparent "WE ARE ALL ALEXANDROS GRIGOROPULOS! - POLICIJA=MORILCI=FAŠISTI - SMRT DRŽAVI IN NJENIM APARATOM!" in anarhistične zastave. Protestniki so na pohodu vzklikali gesla mednarodne solidarnosti in gesla proti kapitalizmu, nasilju in policiji. Nekajkrat se je zaslišal tudi slavni grški slogan "POLICISTI, PRAŠIČI, MORILCI!", v originalu. Na poti so aktivisti razdeljevali tudi izjavo Anarhistične Pobude, letake in druge materiale z informacijami o grški vstaji.

Iz Prešernovega trga so se aktivisti podali proti gradbišču pri Operi, kjer podjetje Vegrad renovira stavbo. Na ograje okrog gradbišča so izpisali "KAPITALIZEM UBIJA!", "KOLIKO "NESREČ" ŠE?" in "VEGRAD=MORILCI". Vse v luči nedavne smrti 25-letnega delavca na Vegradovem gradbišču Celovški dvori. Na ta način je protest vzpostavil povezavo med grškim uporom in splošnim delavskim bojem ter nenazadnje umor Alexandrosa Grigoropoulosa povezal s smrtjo Adisa Lagundžije. "Nesreče" na delovnih mestih predstavljajo simptom razmer in pogojev, v katerih so delavci prisiljeni delati ter nasilja kapitalizma, ki temelji na brutalnem izkoriščanju.

Protest se je nato premaknil na Kongresni trg, pred stavbo Univerze v Ljubljani, kjer so aktivisti napisali "ZNANJE NI BLAGO!" in "ZASEDIMO UNIVERZE!". V Grčiji je v tem trenutku zasedenih 200 fakultet in 800 šol, boj študentov proti neoliberalnim reformam izobraževalnega sistema pa je tudi danes v osrčju grške vstaje. Vprašanja, s katerimi se soočajo grški študenti in dijaki, so identična vprašanjem, s katerimi se soočamo študenti in dijaki v Sloveniji in drugod po Evropi. Na ta način je protest vzpostavil povezavo med splošnim študentskim bojem in grško vstajo, bojem študentov v Sloveniji in bojem študentov po svetu.

Naslednja postaja shoda je bilo grško veleposlaništvo. Tu so aktivisti pred vhod izpisali "WE ARE ALL ALEXANDROS!" in "COPS - OFF THE STREETS!" ter strgali grško zastavo, ki je visela na veleposlaništvu. Za konec so dimne bombe poživile že tako pozitivno atmosfero shoda. Z akcijo pred veleposlaništvom so protestniki še enkrat izrazili vso podporo ljudem, ki so na grških ulicah ter oblasti v Grčiji obsodile za vso nasilje, ki ga je izvajalo v preteklosti, in ki ga izvajajo danes.

Za konec akcije so se udeleženci shoda ustavili še pred španskim veleposlaništvom, kjer so pred vhod napisali "FREE ALL POLITICAL PRISONERS!". Po celotni Španiji namreč potekajo množične in tudi radikalne solidarnostne akcije v podporo grški vstaji. V Madridu in Barceloni so aretirali 15 aktivistov, ki naj bi med protestom napadli lokalno policijsko postajo in nekaj bank. Zaradi tega jim grozi zaporna kazen. Protest v Ljubljani je bil zato usmerjem tudi proti španskim oblastem in v solidarnosti s španskimi anarhisti.

Policija je protestnike ob koncu shoda poskušala zaustaviti in identificirati, vendar jim to ni uspelo. Aktivisti so njihove pozive mirno ignorirali, se združeno uprli represiji in z ramo ob rami zaključili protest.



-----
Preberite izjavo Anarhistične Pobude:
Danes Grčija, jutri vsa Evropa!
Vsi smo Alexandros Grigoropoulos!

Poglej fotografije protesta:
Fotogalerija 01
Fotogalerija 02

Predhodni solidarnostni protest v Ljubljani:
Novice 09/12/08

četrtek, 18. december 2008

Novice 18/12/08

Trinajsti dan nemirov v Atenah


Spodaj objavljamo video zapise današnjih protestov, ki se jih je v Atenah udeležilo na tisoče ljudi. Številne akcije so se odvijale tudi v drugih delih glavnega mesta in po celotni državi.


Aktualne informacije o dogajanju v Grčiji bomo objavili kmalu.

Spodaj tudi povezave do fotografij iz današnjih protestov.



























-----
Fotografije četrtkovih akcij najdete
tukaj, tukaj in tukaj.

ponedeljek, 15. december 2008

Novice 15/12/08

Ni več poti nazaj!

Atene – Grčija je stopila v drugi teden najhujših nemirov, po padcu vojaške diktature leta 1974. Študenti in dijaki ne odnehajo in že razmišljajo o revolucionarnem preobratu. Pravijo, da v Grčiji poteka revolucija (nekateri komentarji pravijo, da gre za narodno vstajo), in da je po tednu nemirov potrebno začeti razmišljati o metodah, ki bodo prinesle spremembe. »Poti nazaj več ni, čas je, da začnemo spreminjati svet,« še pravijo.


NEGOTOVOST IN STRAH MLADINE SE SPREMINJA V POGUM IN UPOR

Študenti in dijaki nadaljujejo z zasedanjem šol in fakultet ter drugimi akcijami. V tem trenutku je zasedenih 700 fakultet in šol po državi, ki pripravljajo različne aktivnosti in demonstracije v novem tednu. Na zasedenih izobraževalnih ustanovah redno potekajo množične skupščine, kjer se razpravlja o razmerah in po direktno-demokratskih principih sprejema odločitve. Tradicija tovrstnega delovanja v Grčiji je pestra, spremlja pa jo tudi močna anti-avtoritarna komponenta.

Demonstracije, ki so potekale ob koncu tedna, so bile v glavnem sklicane iz zasedenih univerz. Več tisoč ljudi je polnilo ulice vseh večjih mest po državi in nadaljevalo z izražanjem globokega nezadovoljstva z obstoječimi razmerami. Glavne točke protesta so še naprej povečana represija in državno nasilje zadnjih let, slab izobraževalni sistem in neoliberalne reforme le-tega, slabi pogoji delavstva (tudi mladih delavcev), slabe plače ter načrtovane reforme na gospodarskem področju in pokojninskega sistema. Večina grkov je prepričanih, da vlada ni ustrezno odgovorila na proteste, ter da bi morala odstopiti. Tudi zaradi ukrepov, ki jih je izpeljala in načrtuje za področja sociale, izobraževanja in ekonomije.

Na dan ponovno prihajajo korupcija in afere policijskega nasilja. Grčija je med najbolj korumpiranimi državami Evropske unije, več odmevnih primerov na najvišjem nivoju države pa je zgolj vrh ledene gore. Razlika je, če imaš v državi primere korupcije ali če imaš korumpirano državo. Zaradi čudnih odzivov vlade na primere korupcije v zadnjih letih, večina ljudi pravi, da ima Grčija korumpirano vlado. Tudi zaradi dejstva, da ljudje brez vplivnih »prijateljev« ne morejo zasesti pomembnih položajev in nepotizma, zaupanje v sistem drastično upada.

Grčija je evropska država in se tako kot ostali del celine sooča s hudimi družbenimi problemi. Razlike med bogatimi in revnimi se povečujejo, izobrazba ne predstavlja več garancije, tudi fleksibilizacija trga dela in prekarne zaposlitve ne vlivajo upanja. Mladi, ki so zaključili šolanje na fakultetah, naredili diplomo ali celo doktorat, zelo težko dobijo zaposlitev. Če zaposlitev vendarle dobijo, je to slaba zaposlitev, zaposlitev začasno, brez temeljnih pravic in v glavnem za 600-700 evrov na mesec. S tem denarjem si mladina ne more ustvariti življenja, upanja v prihodnost praktično ni. Tudi zaradi tega, mnogi komentarji razmer v Grčiji pravijo, da je na ulicah »generacija 700-ih evrov« in mladina, ki bo v bodoče predstavljala armado brezposelnih. Svoje usode se mladina očitno dobro zaveda in tudi zaradi tega kriči po radikalnih spremembah.


PROTEST DOBIVA BOLJ ORGANIZIRANO OBLIKO

Čez vikend so protestniki ponovno zasedali ulice, se spopadali s policijo in uničevali privatno lastnino. Več tisoč ljudi se je zbralo v vseh večjih mestih po državi. Nekateri so svoj protest izražali mirno, drugi so v destrukciji videli kreacijo ter nadaljevali z napadanjem simbolov moči in gospostva. Simbolov, ki predstavljajo izkoriščanje in zatiranje.

V petek, 12. decembra 2008 in v soboto, 13. decembra 2008, se je tudi v nočnih urah nadaljeval upor in krepila vstaja. Ponovno je bilo napadenih več policijskih postaj (samo v Atenah okrog 25), državna poslopja (med drugim ministrstvo za okolje), banke in trgovine velikih korporacij. V nekaterih mestih so napadli tudi prostore vladajoče stranke Nova Demokracija in drugih političnih strank.

Anarhisti so zasedli nekaj radijskih postaj po državi in za kratek čas predvajali svoje novice. Zasedene so bile tudi nekatere televizijske hiše [ Poglej video in prevod >> ], ki so kasneje oddajale sporočila, izjave ter foto in video materiale uporne mladine. Vzpostavljene so bile tudi 3 radijske postaje, ki signal in vsebino oddajajo iz zasedenih univerz v Atenah in Solunu. Na zasedenih univerzah so vzpostavljene tudi tiskarne, kjer tiskajo različne materiale za razdeljevanje med ljudmi. V Atenah je še vedno zasedeno poslopje župana, mestno hišo pa so zasedli tudi v Ioannini.

Danes, 15. decembra 2008, so po državi potekale različne akcije. V Atenah so se ljudje mirno zbrali pred parlamentom in na neizzvano policijsko represijo odgovorili z metanjem kamenja in molotovk. Več kot 4000 študentov se je zbralo tudi pred poslopjem glavne policijske postaje v Atenah, kar se ni še nikoli zgodilo. Spopadi so potekali tudi pred poslopjem glavnega sodišča, kjer so pred sodnika prvič stopili pridržani v nemirih. Večina jih ostaja v priporu. Mladina zaseda tudi nekatere glavne ulice v mestu.

EKSARHIJA JE AVTONOMNA CONA

Soseska, kjer je bil prejšnji teden umorjen Alexandros Grigolopoulos, že desetletja predstavlja središče uporništva v Atenah. V Eksarhiji je nastanjena tudi univerza Politehnika, ki slovi kot najbolj uporna univerza, in kjer so se odvijali najpomembnejši dogodki v času strmoglavljenja vojaške diktature v 70-ih letih.

Tudi danes Eksarhija predstavlja središče in simbolno točko grške vstaje. Od umora naprej je soseska predana boju proti oblastem in sistemu. V tem delu mesta noči niso mirne, redno potekajo tudi spopadi s policijo.

V soboto, 13. decembra 2008, se je na mestu, kjer se je zgodil umor, zbralo veliko število ljudi, ki so se ponovno podali na ulice. Z molotovkami in kamenjem so napadali policiste ter uničevali lastnino izkoriščevalcev.

Eksarhija je danes nekakšna avtonomna cona, kjer država ne funkcionira. Vsi dostopi v sosesko so zabarikadirani, prebivalci pa so na policijo naslovili apel naj v Eksarhijo ne hodi, ker tu niso dobrodošli.

Medtem, ko množični mediji poročajo o bandah in narkomanih, ki divjajo po ulicah grških mest, pa je zgodba iz druge perspektive precej drugačna. To dokazuje tudi zadnja informacija, ki govori o tem, da so anarhisti Anti-avtoritarnega gibanja iz Eksarhije pregnali vse dilerje, razpečevalce drog.

NOVI VAL REPRESIJE

Pred dnevi smo poročali, da policiji v Grčiji zmanjkuje solzivca, in da zaradi tega bolj pasivno spremlja dogajanje. Nove zaloge naj bi naročili iz Izraela in Nemčije, prihajajo pa že prva poročila o uporabi novega solzivca. Tega so masovno uporabljali na današnjih demonstracijah v Atenah, aktivisti pa pravijo, da gre za neke vrste solzivec-paralizator, ki je močnejši od predhodno uporabljenih.

Policija je čez vikend napadla več mirnih shodov in nasilno pridržala veliko mladoletnih. Samo v soboto, 13. decembra 2008, naj bi pridržali 86 protestnikov. Viri poročajo, da v nemirih sodeluje veliko število starih med 11-14 let in tudi taki so bili žrtve policijske represije v zadnjih dneh. Poročila omenjajo tudi brutalno ravnanje s pridržanimi in več poškodovanih.

Od začetka nemirov je bilo pridržanih nekaj sto protestnikov, okrog sto pa jih je potrebovalo zdravniško oskrbo.


NA DELU JE REVOLUCIONARNA SOLIDARNOST

Tudi po svetu se nadaljujejo solidarnostne akcije z grškimi uporniki. Nekatere akcije se spreminjajo iz solidarnostnih v revolucionarne. Iz Evrope se protesti širijo tudi na druge celine. O različnih akcijah poročajo iz ZDA, Mehike, Avstralije, Nove Zalandije in drugih držav.

V Španiji so aretirali 15 aktivistov, ki so sodelovali v solidarnostni akciji v Madridu in Barceloni. Na teh akcijah so napadli lokalno policijsko postajo in razbili izložbe nekaterih bank in trgovin. Aretirani so v priporu, grozi pa jim tudi zaporna kazen. Več pridržanih je bilo tudi v Kopenhagnu in Nemčiji.

Nove proteste so pripravili v Londonu, Italiji, Nemčiji, v Bratislavi, Sofiji in Skopju. V Nemčiji se je v različnih mestih zbralo več sto aktivistov.

-----

Spodaj prilagamo prevedeno izjavo ene izmed zasedenih univerz ter predlagamo nekatere uporabne povezave za poglobljeno spremljanje zgodbe.

-----

Tu smo, povsod smo, mi smo podoba iz prihodnosti!



Če ne zažigam,
Če ne zažigaš,
Če ne zažigamo,
Kako bo temo zamenjala luč?

(Nazi Hikmet, “Like Kerem”, turški pesnik, komunist, politični zapornik)


Psi s stisnjenimi zobmi v strahu tulijo: nazaj v normalnost – gostija norcev se je končala. Filologi asimilacije so iz malh že privlekli svoje ostre besede nežnosti: »Pripravljeni smo pozabiti, razumeti, oprostiti razburljivost teh nekaj dni, a od sedaj naprej se obnašajte kot se spodobi, sicer bomo na pomoč poklicali naše sociologe, antropologe in psihiatre! Kot dobri starši smo zadržano tolerirali vaš čustveni izbruh – poglejte kako sedaj prazne mize, pisarne in izložbe samevajo! Napočil je trenutek vrnitve in tisti, ki bodo zavrnili to sveto dolžnost, bodo trpeli posledice, bodo postavljeni pod upravo sociologov in psihiatrov.« Nad mestom plava opozorilo: »Ali si na svojem mestu?« Demokracija, družbena harmonija, nacionalna enotnost in vsa ostala velika ognjišča, ki smrdijo po smrti, so že razširila svoje morbidne roke.

Oblast (od vlade pa do družine) ne namerava zgolj zatreti vstaje in njene generalizacije, temveč vzpostaviti odnos pokorščine. Odnos, ki politično življenje, bios, definira kot sfero kooperacije, kompromisa in konsenza. “Politika je politika konsenza; vse ostalo so vojne tolp, nemiri, kaos”. To je ustrezen prevod tistega, kar nam govorijo, njihovih naporov, da bi zanikali živo jedro vsake akcije in nas ločili, izolirali od vsega tistega, kar lahko naredimo: ne združiti dvojega v eno, ampak prelamljati znova in znova eno na dvoje. Soočeni z mandarini harmonije, baroni miru in tišine, zakona in reda, moramo postati dialektiki. Njihovi triki so obupno zastareli, njihova beda se jasno blešči na debelih trebuhih sindikalnih voditeljev, v izpranih očeh posrednikov, ki kot mrhovinarji prežijo na vsako negacijo, na vsako strast do realnega. Videli smo jih na delu maja, videli smo jih v Los Angelesu in Brixtonu, desetletja dolgo smo jih gledali, kako ližejo sedaj že dolgo bele kosti Politehnike [1] iz leta 1973. Spet smo jih videli včeraj, ko so se, namesto, da bi pozvali na trajno splošno stavko, poklonili legalnosti in odpovedali protestni pohod stavkajočih. Še predobro namreč vedo, da pot do posplošenja vstaje leži v polju produkcije – v prilastitvi produkcijskih sredstev sveta, ki nas uničuje.

Zora jutrišnjega dne se bo iztekla v dan brez kakršnekoli gotovosti. Kaj bi sploh lahko bilo bolj osvobajajoče, po tolikih letih gotovosti in stabilnosti? Krogla je prekinila brutalno sosledje vseh teh identičnih dni. Umor 15 letnega fanta je bil trenutek pretresa, ki je bil dovolj močan, da je svet obrnil na glavo. Pretres, ki nemo strmenje v še en dan pripelje do misli, ki se simultano porajajo v glavah mnogih: »Dovolj je bilo vsega, niti koraka dalje, vse se mora spremeniti in mi bomo tisti, ki bodo to storili.« Maščevanje Alexove smrti se je transformiralo v maščevanje za vsak dan, v katerega smo se prisiljeni zbuditi v tem svetu. Nenadoma je tisto, kar se je zdelo tako težko, postalo tako lahko.

To je to, kar se je zgodilo, to je to, pri čem smo. Če nas je česa strah, nas je strah povratka v normalnost. V uničenih in oropanih ulicah naših mest ne vidimo zgolj očitnih rezultatov našega besa, vidimo predvsem možnost, da zares začnemo živeti. Ne rabimo storiti drugega, kot da se zlijemo s to možnostjo in jo transformiramo v živo izkušnjo, ki bo utemeljena v polju vsakdanjega življenja, na naši kreativnost, naši moči, da materializiramo naše želje, naši moči, da namesto, da se predajamo kontemplaciji, ustvarjamo realno. To je naš vitalni prostor. Vse ostalo je smrt.

Tisti, ki hočejo razumeti, bodo razumeli. Sedaj je čas, da pretrgamo nevidne niti, ki nas vse vežejo na patetično malo življenje. To ne pomeni samo ali nujno napada na policijske postaje, požiganje nakupovalnih središč in bank. Trenutek, ko nekdo zapusti udoben kavč in pasivno kontempliranje svojega lastnega življenja, ko gre na ulico, se začne pogovarjati in poslušati, ko pozabi na svojo zasebnost; ta trenutek v polje družbenih odnosov vpelje destabilizacijsko silo, ki ima moč atomske bombe. Takšno moč ima ravno zato, ker je dosedanja fiksacija ljudi na lasten mikrokozmos tista sila, ki ohranja krožno gibanje delcev okoli jedra. Tisto gibanje, ki vrti (kapitalistični) svet. Vprašanje dneva je: biti z uporniki ali biti sam. Smo v enem od tistih redkih trenutkov, ko je to vprašanje hkrati tako absolutno in realno.

11/12/2008 Pobuda zasedene “Athens School of Economics and Business”


[1] Mesto najmočnejšega upora zoper diktaturo.

-----
Uporabne povezave za nadaljnje spremljanje zgodbe:
Predhodne zgodbe: