Novice 07/03/10

Podprimo stavkajoče delavce in ustavimo novodobno suženjstvo!

Kočevje - Skupina enajst delavcev podjetja Prenova od ponedeljka, 1. marca 2010 gladovno stavka, saj jim lastnik podjetja in delodajalec Zoran Perković za opravljeno delo ni izplačal plač že 15 mesecev! Perkovič, ki ima v rokah vse njihove papirje, pa jim ni dolžan le plač, temveč tudi plačila za regres, dopuste in malice, ter denar, ki ga je mesečno nezakonito zaračunaval za njihove vize. Poleg tega je Perković delavcem zaračunal 50 evrov najemnine na mesec za bivanje v stavbi brez ogrevanja, tople vode in električne energije!

Podjetnik jim je nazadnje nakazal plačilo na bančne račune leta 2008, ustreznih plačnih list delavci niso dobivali. Delodajalec jim je tu in tam na roko dal zneske po 30, 10, celo le 3 evre. Na njihovih davčnih izpiskih so v rubriki vplačanih socialnih prispevkov same ničle, kar med drugim pomeni, da delodajalec ni poravnal svojih obveznosti niti do države. Zato gladovno stavkajoči delavci zahtevajo takojšnje plačilo tega, kar jim podjetnik Perkovič dolguje.

Samostojni podjetnik Zoran Perković, lastnik podjetja Prenova (Omerzova 2, 1330 Kočevje), izvaja drage projekte, s katerimi služi več tisoč evrov. Med zadnjimi večjimi je na primer komunalno opremljanje obrtne cone Lik 2 v Kočevju. Vse to z brutalnim izkoriščanjem svojih delavcev!

Delavci so svoja telesa izpostavili mrazu, vlagi in gladovanju, da bi opozorili, da so v prihodnost Republike Slovenije vgradili svoje delo, znanje in mladost, niso pa bili za to plačani. So le še peščica od skupine 130 delavcev, med katerimi jih je večina razočarana in oropana zapustila Slovenijo.

Dovolj izkoriščanja! Potrebna je brezpogojna podpora in solidarnost!

Podpišite peticijo, ki so jo pripravili IWW, nevidni delavci sveta in SC Rog:
PETICIJA





Video intervju najdedte tukaj.

Poglej tudi:
OSA Zasavje

Iz medijev:
2. marec 2010
3. marec 2010
4. marec 2010
6. marec 2010

Novice 08/09/08

Prekršimo rasistični konsenz!

Anti-fašistični akcijski dnevi, 19. - 21. september 2008, Celovec


Na Šenturški gori (Ulrichsberg) prevladuje tista podoba o zgodovini, ki pretvarja nemške zločince v žrtve in ki goji protikulturo, ki slavi nacionalsocializem. S posredovanjem 'dobrih starih vrednot' veča sprejemljivost za rasistično in ksenofobno politiko.

Pri vsakoletni proslavi izražajo obiskovalci Ulrichsberga svojo ideološko željo po beli 'Evropi domovin'. Dokler obstajajo države, bodo ne-državljani v tem smislu brezpravni in izključeni. Na Ulrichsbergu, kjer se spominjajo samo žrtev lastne skupine, negujejo še dodatno narodni motiv za ločevanje ljudi. Eni so del nemškega 'narodnega telesa', drugi pa narodu tuji elementi.

Politika, ki se usmerja proti 'tujcem' (po pravni definiciji tisti, ki pred zakonom niso enaki), in ki jo uresničujejo odgovorni, ima konkretne posledice za ljudi. Tako se Haider neutrudno prsi s svojo politiko deportiranja ljudi in zahteva celo posebne nastanitve za azilante. V volilnem boju spet z rasizmom lovijo glasove volilcev. Posredniki informacij prispevajo svoje in so obenem zrcalo javnega mnenja: v poročanju medijev se zrcali vsakodnevni rasizem povprečnega prebivalstva, in grozljivo je bilo, kako so poročali o požaru, ki je besnel 21.junija v azilantskem domu v Celovcu.

Na letošnji demonstraciji v petek - in ne samo tam - naj torej velja: prekršimo rasistični konsenz!



Nikoli več Ulrichsberg!

Preprečimo revizionistično negovanje tradicij


Že 49-ič vabi t.i. Ulrichsberggemeinschaft, ki je združenje raznih domovinskih in kameradskih zvez, k proslavi na gori. Tam iz leta v leto obhajajo spominsko proslavo za bojne enote esesovcev in wermahta, na kateri si potrjujejo kolektivno nedolžnost avstrijcev nad nacionalsocializmom. "Ta generacija, ki je morala obnoviti Avstrijo iz ruševin, ni bila sestavljena iz vojnih zločincev. Vojne si ni nikoli ni želela, ni strmela po njej in ji tako tudi ni treba odgovarjati zanjo", je izjavil Peter Steinkeller, predsednik Ulrichsberggemeinschaft, leta 2006 pri proslavi. Zgodovinski revizionizem, relativiranje sokrivde nad zločinskim in uničevalnim bojnim pohodom wermahta in esesovcev, relativiranje sokrivde nad shoah, povzdigovanje padlih vojakov in povratnikov v junake, to vse se skriva za fasado "mirovne in evropske proslave". Odgovornost za celotne vojne zločine prelivajo na majhno vrsto nacistov visokega ranga, tedaj sodelujoči posamezniki (oni sami) pa naj bi bili samo "izpolnjevalci" svoje "vojaske dolžnosti". Glorificiranje pojma Evrope, se nanaša na čas, ko so esesovci in njih pomagači prišli iz vseh kotov Evrope in so se "z orožjem bojevali proti boljševizmu" (KAM 1982/10, 1). Zahtevajo "Evropo narodov", ki naj v nasprotju k predstavi o "Združenih Državah Evrope" zagotavlja stroge etnične in kulturne meje, "en jasen ne k multikulturnosti, kjer je vse enako" (Haider 2000).


Ulrichsberggemeinschaft

Cilj društva "spominsko mesto za povratnike 'Ulrichsberg'" (Ulrichsberggemeinschaft), ki je začelo z aktivnim delovanjem tik po koncu vojne, je bil spočetka postaviti spominsko mesto in je odtlej organizirati vsakoletno srečanje. Društvo objema ražlicne organizacije, kot na primer razna kameradovska združenja in združenja vojnih žrtev (na strani wermahta) med njimi "avstrijska kamerdovska zveza" (ÖKB), "koroški Abwehrkämpferbund" (KAB), "koroški hajmatdinst" (KHD), "kameradstvo bivših alpincev", "zveza povratnikov Koroška", "red nosilcev viteškega križa" in "volksdeutsche Landsmannschaft", tako kot društva, ki stojijo blizu avstrijski vojski in razlicna koroška kulturna društva in t.i. Freizeitvereine. S srečanjem simpatizirajo tudi ljudje izven desničarskih strank in njih privržencev (v najboljšem primeru so ljudje nezainteresirani). Dober primer je sedanji predsednik Ulrichsberggemeinschaft Rudolf Gallob, ki je bil namestnik deželnega glavarja za socialdemokratsko stranko.


Bojne enote esesovcev, wermaht, K IV in alpinci

Pri svečanostih se spominjajo padlih kameradov in njihovega "izpolnjevanja vojaške dolžnosti". Negujejo mit o "bojni in žrtvovalni smrti" za "svoboden Vaterland" ki so ga branili v svetovnih vojnah in v "koroškem abwehrkampfu". Tako so se v pridigah 1974 in 1979 spomnili esesovskega obersturmbannfirerja Walterja Rederja, ki je tedaj odsedel zaporno kazen v Italiji. 1974 je na srečanju menil "župnik" Hildebrandt, ki je bil "povratnik": "Ne potrebujemo vojne, da lahko doživljamo in vadimo kameradstvo, ker če bi vsi narodi bili pod križem, ne bi bilo vojnih ujetnikov, potem bi bil v svobodi tudi major Walter Reder in potem ne bi imeli prav samo zmagovalci, potem bi imeli spravo." Pod poveljem Rederja je 29. Septembra 1944 bila porušena celotna regija med Bolonjo in Firencami, "povračilo" za napade tamkajšnih partizanov. Pri tej akciji je bilo ubitih nad 800 civilistov. Vojaško sodišče v Bolonji ga je obsodilo na dosmrtno ječo. 1985 so Rederja vendar spustili in pri vstopu v Avstrijo mu je tedanji obrambni minister Frischenschlager (FP) z rokovanjem izrekel dobrodošlico. Ključno mesto pri letnih srečanjih zavzema K IV, organizacija veteranov bivših članov bojnih enot SSa. Za K IV predstavljajo bojne enote esesovcev četrti del wermahta. N ta način skušajo razveljaviti sodbe nürenberških procesov, v katerih so bili jasno navedeni kot "del zločinske organizacije". Na dan pred slovesnostjo na Ulrichsbergu K IV že tradicionalno prireja spremno prireditev v Krivi Vrbi, ki je znana pod imenom "Krumpendorftreffen". Ta naj fungira kot premostitev med "starimi" in "mladimi". Tam se srečavajo neo-nacisti in stare "velikosti" kot so SS-obersturmbannfirer Soeren Kam ali tudi Gudrun Burwitz, hčerka Himmlerja.

Na gori prakticirajo zgodovinski revizionizem in bagateliziranje ter relativiranje shoah, in to večinoma neprikrito. Tako je slavnostni govornik Erich Vallon leta 1979 cinično menil: "Če nas avstrijski dokumentacijski center ožigosa za desne ekstremiste, nas to ne moti. Saj k večjemu dokaže, da je stališče in pogled bivših vojakov na fronti drugačen od tistih, ki so svoje fronte doživeli za bodečo žico, ali v emigraciji." Navzoči so na Ulrichsbergu tudi bivši pripadniki "alpincev", specialne enote wermahta. Njim pripisujejo številne masakre v Grciji, Italiji, Franciji, na Finskem, v Jugoslaviji, na Poljskem, v Albaniji, Sovjetski Zvezi in na Kavkazu.


Odškodnina za žrtve!

Na dvoježicnem območju Koroške, na meji s Slovenijo, se je v drugi svetovni vojni dogajal edini vojaško pomemben oboroženi boj proti nacističnemu režimu na ozemlju tedanjega "rajha". Koroška je bila in ostala do danes trdnjava nemškega nacionalizma, ki partizane do danes difamira kot izdajalce. V členu 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 so bile določene temeljne pravice slovenske "manjsine" na Koroškem in Štajerskem. Do današnjega dne se teh pravic ne upošteva in celo postavljanje dvojezičnih krajevnih napisov se preprečuje. V predstavah "slovenskega" kot sovražnega se povezujejo slovanofobni resentimenti z glorifikacijo "abwerkampfa" proti boljševizmu ter s sovraštvom proti "komunističnih tito partizanov". Njihov merodajni prispevek k osvoboditvi Koroške od nacionalsocializma pa ostane namenoma prezrt.

Do današnjega dne ni odškodnin za žrtve zločinov wermahta, čeprav je vodila antisemitsko in rasistično uničevalno vojno in je tako vojasko uresničila ideologijo nacionalsocializma. Zlasti Avstrija, država storilcev, še zmeraj ne prevzema odgovornosti za zločine wermahta. Iz tega razloga odškodnin za vse žrtve esesovcev in wermahta v bljižni bodočnosti verjetno ne bo. Medtem ko v Avstriji kazensko pravno ne zasledujejo nekdanjih morilcev in morilk in si ti lahko celo vračunajo njihova "službena leta" za pokojnino, zavlačujejo da bi žrtve nacionalsocializma, dezerterji in partizani bili odškodovani. Dokler je preprosto rečeno prepozno.

Pozivamo na antifašistične akcijske dni od 19. do 21. Septembra v Celovcu!

Nikoli Več Ulrichsberg!
Proti revizionističnem mitu o Avstriji kot žrtvi!
Za razpustitev srečanja na Ulrichsbergu!
Za kaznovanje zadnjih živih vojnih zločincev!
Za takojšnjo rehabilitacijo dezerterjev "wermahta"!

-----

Več informacij, kot tudi arhiv aktivnosti v prejšnih letih, najdete na:

U-berg.at

Novice 17/04/08

V soboto vsi na protestni shod!


Ljubljana - V soboto, 19. aprila 2008, bo v Ljubljani potekala zaključna akcija prve etape gibanja Svet za vsakogar. Uradni protestni shod se začne ob 13-ih na Kongresnem trgu, mobilizacija za shod pa bo že pred tem potekala tudi pred azilnim domom na Viču.

Skupina prosilcev za azil, ki so nastanjeni v Azilnem domu na Viču, se je odločila, da slovenski javnosti spregovori o pritiskih na prosilce za azil, negotovosti, v kateri živijo, in sistematični pretvorbi azila (tako na ravni institucije azilnega doma kot na ravni azilne zakonodaje) v instrument odvračanja prosilcev za azil. Povezali so se v gibanje »Svet za vsakogar«, ki je pripravilo dokument, v katerem so natančno opisali samovoljo in pritiske osebja azilnega doma in razkrili nepoštenost azilnega postopka. Na velike stiske prosilcev za azil, ki jih povzročajo sistematične zlorabe s strani osebja azilnega doma in kriminalizacija prosilcev za azil z arbitrarnim odvzemanjem prostosti, so se odzvali solidarno. O nevzdržnem stanju v Azilem domu na Viču so spregovorili za naslednje medije: Mladina, Delo, Dnevnik, POP TV, RTV SLO, Val 202, Radio Študent, Žurnal 24, Dobro jutro, Indirekt, Vest.si itd. V teh dneh organizirajo, skupaj z aktivističimi raziskovalkami in raziskovalci, ki delujejo v okviru Socialnega centra Rog, karavano »Svet za vsakogar«. Karavana se odvija na različnih ljubljanskih fakultetah in drugih javnih prostorih, končala pa se bo 19. aprila z manifestacijo na ljubljanskih ulicah.

Na prvi javni razpravi v okviru karavane »Svet za vsakogar«, ki so jo 2. aprila na Fakulteti za družbene vede organizirali Center za kritično politologijo na FDV, gibanje Svet za vsakogar in Socialni center Rog, so udeleženci poudarili izjemen pomen samoorganiziranosti prosilcev za azil, ki uresničujejo temeljno in neodtujljivo pravico do svobode izražanja in združevanja. Samoorganizacija prosilcev za azil, njihova kritika azilne in migracijske politike ter njihovo povezovanje s civilno družbo so po mnenju udeležencev javne razprave na FDV ključni za odpravo skritega institucionalnega in sistemskega nasilja. Prav tako so ključni v političnem procesu posredovanja konfliktov, ki so povezani z migracijsko politiko, saj omogočajo spreminjanje migracijske politike v skladu z demokratičnimi idejami svobode, enakosti in pravičnosti. Na javni razpravi je bilo poudarjeno, da je treba ovrednotiti državljanstvo kot prakso in da mora biti formalno državljanstvo odprto za nove državljanske prakse. To ugotovitev podpira razvoj znanstvene in teoretske obravnave državljanstva in migracij.

Udeleženci javne razprave »Svet za vsakogar« na Fakulteti za družbene vede smo zato z veliko zaskrbljenostjo sprejeli novico, da uradniki Ministrstva za notranje zadeve in administracija azilnega doma na najbolj zavržen način kaznujejo prosilce za azil, ki so spisali tehten dokument o zločinskih zablodah azilne politike v Sloveniji in ki so se na stisko, ki jo množično doživljajo prosilci za azil v Sloveniji, odzvali s povezovanjem s civilno družbo in nastopanjem v javnosti. Javno izpostavljeni prosilci za azil so nenadoma začeli prejemati negativne odločbe, s katerimi so bile zavrnjene njihove prošnje za azil. Vsi indici kažejo, da so negativne odločbe način kaznovanja zaradi uresničevanja univerzalne pravice do svobodnega izražanja in združevanja. Drugače si ni mogoče razlagati dejstva, da so vsi javno izpostavljeni prosilci za azil dobili odločbe kot po tekočem traku, potem ko so se pojavili v medijih in je bila napovedana javna manifestacija ter se je pričela karavana javnih dogodkov. Gre za zločinski in zavržen način kaznovanja v obliki deportacije in repatriacije ljudi, ki so se v državo Slovenijo zatekli pred preganjanjem v svojih državah. S tem želijo zastrašiti vse ostale prosilce za azil, ki bi si potencialno drznili razkriti nečloveško delovanje azilne ureditve.

Udeleženci javne razprave protestiramo proti takšnemu ravnanju odgovornih oseb Ministrstva za notranje zadeve. Zahtevamo takojšnjo revizijo azilnih postopkov, ki zadevajo prosilce za azil, ki so protagonisti gibanja »Svet za vsakogar«, in sicer: Natan Isaakov, Savik Isaakov, Vladimir Krištof, Galina Krištof, Alexandr Nesterov, Nastasija Kojuševa, Arina Nesterova, Assylbek Jumagaziyev, Nurgul Zholdybayeva, Ali Abdulkhaziret, Marjam Abdulkhaziret. Zahtevamo, da se takoj prekine praksa nepoštenosti v azilnih postopkih, ki so jo v svojem dokumentu opisali prosilci za azil, povezani v gibanje »Svet za vsakogar«. Zahtevamo, da se takoj odpravi praksa samovoljnega pridržanja prosilcev za azil in da se odpravi zaprti oddelek Azilnega doma na Viču.

Vse, ki mislijo, da je svobodna kritika institucij in politik ključna za obstoj demokracije, pozivamo, da se nam pridružijo pri protestu in zahtevah, ki jih naslavljamo na administracijo Azilnega doma na Viču, Sektor za azil pri MNZ in Ministrstvo za notranje zadeve.

-----

PROTESTNI SHOD:
SVET ZA VSAKOGAR - za svobodo gibanja in pravico do bivanja

Sobota, 19. april 2008, ob 13h
Kongresni trg, Ljubljana

PRIDRUŽITE SE!