Novice 01/08/11

IZJAVA PODPORE STAVKI DELAVCEV LUKE KOPER

Izražamo polno podporo stavki in boju delavcev Luke Koper, ki vztrajajo pri zahtevah po večji varnosti v pristanišču.

Pomanjkljiva varnost pri delu in diferenciacija pogojev dela sta le ena izmed načinov, s katerimi želi kapital doseči maksimalen dobiček, ne da bi pri tem upošteval osnovne standarde dostojanstvenega dela. Še več, dobiček želi maksimizirati prav na račun zdravja in varnosti delavcev. Po logiki deli in vladaj pa hkrati ustvarja neenake pogoje, ki naj bi delavce obrnili drugega proti drugemu ter med njimi ustvarili trenja, zaradi katerih bi se za drobtinice borili med seboj, namesto da bi se skupaj uprli upravi Luke Koper, ki je kriva za nedopustne pogoje dela.

Ni presenetljivo, da poskuša vodstvo Luke Koper legitimne zahteve delavcev v javnosti očrniti, stavko pa razbiti z uvozom stavkokazov ter grožnjami po odpuščanju. Žalostno je, da so del te umazane igre tudi nekateri mainstream sindikalisti, ki se sprenevedajo, da je zdaj potreben dialog in da je s stavko potrebno ravnati odgovorno, čeprav dobro vedo, da so žerjavisti stavko razglasili šele po dolgotrajnih propadlih pogajanjih z upravo.

Ostro protestiramo proti pritiskom na stavkajoče delavce in zahtevamo takojšnjo izpolnitev vseh stavkovnih zahtev! Prav tako zahtevamo, da uprava Luke Koper takoj ustavi vse postopke za odpuščanje stavkajočih!

NAJ ŽIVI DELAVSKA SOLIDARNOST!

Lokalna skupina Ljubljana,

Federacija za anarhistično organiziranje

V Ljubljani, 1. avgusta 2011

---

Premike v aktualni zgodbi spremljajte preko spletne strani Federacije za anarhistično organiziranje ali Nevidnih delavcev sveta IWW, kjer redno objavljajo zadnje informacije:

FAO: Delavski boj v Luki Koper

IWW: Nevidni delavci sveta podpiramo stavko v Luki Koper

Novice 04/06/11

Kapital proti ljudem, ljudje proti kapitalu

► Izjava za javnost ob demonstracijah Nevidnih delavcev sveta IWW, ki je danes potekala v Ljubljani.

KAPITAL PROTI LJUDEM: Ustavimo izkoriščanje!

Danes izražamo podporo boju najbolj izkoriščanih, izigranih in ponižanih delavcev v naši družbi - migrantskih delavk in delavcev, ki so jim že leta sistematično kršene in zanikane delavske in socialne pravice. Kapitalisti z brezvestno gonjo za dobičkom in država z zakonodajo, ki to spodbuja, so jih pahnili v novodobne sužnjelastniške odnose, kjer jim je odvzeto vse - delo, dom, plače in predvsem dostojanstvo. Zgodba je že zdavnaj jasna in na tej točki ne potrebuje nobene dodatne analize. Nevzdržne razmere na delovnih mestih, človeka nevredno bivanje v samskih domovih in brezbrižno izkoriščanje se morajo končati takoj!

V katastrofalnem položaju pa se niso znašli zgolj migrantski delavci. V času, ko se družba sooča z globoko in vsesplošno krizo, se razmere za življenje slabšajo veliki večini prebivalstva. Oblastniki so krizo zakuhali sami, sedaj pa njeno breme preprosto prelagajo na ljudi. Čeprav je kriza neposredna posledica njihovih odločitev, zaradi katerih so bogatele elite, trpeli pa milijoni, tudi danes nadaljujejo z isto politiko, ki nas je pripeljala v to nemogočo situacijo. Z javnim denarjem rešujejo banke in kapitaliste, hkrati pa od nas zahtevajo zategovanje pasu, ki je bil itak že pred krizo pretesen, ter podporo reformam, ki so v direktnem nasprotju z našimi interesi. Kako si lahko kdo sploh zamisli, da naj bi delo v slabših pogojih, z manj pravicami, dlje časa in za nižje plače (če sploh) lahko izboljšalo naša življenja?

LJUDJE PROTI KAPITALU: Za novo delavsko gibanje!

Nastala situacija je kapitalizmu in državi imanentna, zato je oblast ne more, ne zna in noče rešiti. Skrajno naivno je torej pričakovati, da lahko izboljšanje naših življenj dosežemo preko ali s pomočjo obstoječih institucij. Potrebne so korenite in široke družbene spremembe, te pa lahko izborimo zgolj ljudje sami. Zato se moramo organizirati zdaj, brez posrednikov in voditeljev ter zgraditi novo delavsko gibanje, ki bo sposobno nasloviti ključna vprašanja in ponuditi konkretne alternative!

Da bi tovrstno gibanje lahko doseglo odločilen preboj, je potrebno najprej prilagoditi analizo stanja. Razmere v družbi so se v zadnjih letih močno spremenile, zato mora biti tudi boj za naše pravice drugačen, kot je bil v preteklosti. Zelo izrazit in prevladujoč trend na trgu dela je vseprisoten proces prekarizacije - bohotenje zaposlovanja za določen čas in drugih sorodnih oblik negotovega dela. Vsem tem oblikam dela je skupna kronična negotovost, individualizacija, izkoriščanje in nižanje zgodovinsko priborjenih delavskih pravic. Hkrati so nam od zgoraj vsiljene umetne ločitve (brezposelni proti zaposlenim, študenti in ostali prekarno zaposleni proti redno zaposlenim, “domači” proti “tujim”, upokojenci proti mladim ipd.), ki služijo kot plodna tla za razpihovanje medsebojnega tekmovanja in katerih funkcija je, da med nas vnašajo razdor ter nas posledično pasivizirajo in disciplinirajo.

Zato menimo, da je potrebno na novo definirati pojem delavstva in delavskega boja. Potrebno je preseči prepričanje, ki nam ga vsiljuje vladajoča ideologija, da izkoriščanja delavcev danes ni več ter da živimo v harmonični družbi konsenza. Skušajo nas prepričati, da klasično delo izginja, da javni uslužbenci v resnici niso delavci, da obstaja velika razlika med tistimi, ki delajo v obrti ali trgovini ter da intelektualno delo ni podvrženo istemu produkcijskemu režimu odtujevanja in izkoriščanja. Vsem novim tehnologijam in bleščečim podobam napredka navkljub se namreč odnosi produkcije na bistvenih ravneh niso dosti spremenili: v končni analizi je tudi danes velika večina ljudi delavcev, ki so podrejeni interesom kapitala ter na ta način že vključeni v razredni boj. Nujno je zato prepoznati, da imamo kljub različnim situacijam, v katerih delamo in živimo, delavci vseh vrst skupne interese ter da se moramo povezati in se za naše pravice boriti skupaj!

Mislimo, da je za uspeh tega preboja potrebno iznajti nove načine organiziranja in principe delovanja. Gibanje se mora že danes organizirati in delovati v skladu s cilji, za katere se zavzema; temeljiti mora na samoorganizaciji in delovanju od spodaj, horizontalnem združevanju namesto hierarhij, avtonomiji vseh vpletenih in direktno-demokratičnemu odločanju. Organizirati se moramo povsod, kjer smo izkoriščani in zatirani: na naših delovnih mestih, v izobraževalnih ustanovah, v javnih prostorih in v četrtnih skupnostih. Zavrniti moramo predstavništvo in obstoječe strukture! Krepiti je potrebno že obstoječa napredna družbena gibanja, kot so Nevidni delavci sveta IWW, odpirati nov javni prostor in spodbujati gradnjo novih struktur: vzpostavljanje avtonomnih skupin, skupnosti, neodvisnih sindikatov, organizacij in socialnih prostorov ter jih v skladu z zgoraj postavljenimi izhodišči povezovati v mreže in koalicije, vzpostavljati konkretno solidarnost in skupne boje.

A gibanje se ne bo rodilo samo od sebe. Vsak posameznik in obstoječe skupine nosimo veliko odgovornost. Odgovore na izzive sedanjosti in vizije prihodnosti moramo iznajti sami, a skupaj!

SAMOORGANIZACIJA, SOLIDARNOST IN DIREKTNA AKCIJA!

Delavski svet,

Federacija za anarhistično organiziranje

4. junija 2011

Delavski svet je bil ustanovljen v okvirih Federacije za anarhistično organiziranje z namenom analiziranja, raziskovanja, organiziranja in boja na področju dela, delavstva in delavskih bojev.

E-mail: info[at]a-federacija.org

Spletna stran: a-federacija.org


Poziv na shod in predzgodba:
Novice 28/05/11
IWW - Nevidni delavci sveta

Novice 28/05/11

Poziv na demonstracijo nevidnih delavcev in delavk sveta 4. junija!

Transnacionalno gibanje migrantskih in prekernih delavcev in delavk IWW (Nevidnih delavcev sveta) je 15. aprila na svoji skupščini sprejelo odločitev, da 4. junija v Ljubljani organizira manifestacijo za pravice migrantskih delavcev.

Odločitev je rezultat nepripravljenosti oblasti Republike Slovenije, da sprejmejo odgovornost za katastrofalni položaj migrantskih delavcev. IWW so v preteklih letih in še posebej intenzivno po izbruhu finančne in ekonomske krize vlado Republike Slovenije in druge odgovorne institucije v državi opozarjali na izjemno težak položaj migrantskih delavcev ter na sistematično kršenje in zanikanje njihovih delavskih, socialnih in državljanskih pravic. Ob tem so nenehno opozarjali, da nosi temeljno odgovornost država s svojim režimom migracij, ki se ga ne bi sramovali najbolj zapriseženi rasisti in zagovorniki apartheida. Nenehno so poudarjali, da je edina rešitev takšna sprememba zakonodaje, ki bo ukinila odvisnost delavcev od delodajalcev in jih vključila v socialno državo.

Odgovor vlade na pozive, akcije in mobilizacije so kozmetične spremembe obstoječe migracijske zakonodaje, ki ne bodo razgradile sistema odvisnosti in ne bodo odpravile institucionalne diskriminacije migrantskih delavcev in delavk. Vlada Republike Slovenije je s februarsko uredbo omogočila uresničitev zanemarljivega dela sistematično kršenih socialnih pravic v obliki humanitarne pomoči, kar so številni delavci razumeli kot ponižanje. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve se ni odzvalo na legitimne zahteve delavcev, ki so bili pregnani iz Republike Slovenije, delodajalci in država pa jim dolgujejo pravice iz dela. Zadnji test pripravljenosti vlade, da naredi konkretne poteze onkraj deklarativnega sočutja, je bila marčevska manifestacija iz Slovenije pregnanih in izigranih delavcev v Banja Luki. Poziv samoorganiziranih oškodovanih in pregnanih delavcev v okviru IWW, da se jih vključi v reševanje problematike migrantskih delavcev, ni dobil nobenega odgovora. Prav tako nikogar na vladi in v njenih institucijah ne zanima usoda stavkajočih delavcev v bivšem Vegradovem delavskem domu v Velenju, stavkajočih delavcev Gratima v Sežani, stavkajočih delavcev SCT v delavskih domovih v Ljubljani. Računajo, da jih bodo pometle grožnje, negotovost, marginalizacija in revščina.

Razlogi za demonstracijo migrantskih delavcev so torej na dlani. Le z veliko demonstracijo se lahko zoperstavijo pozabi, marginalizaciji, porazu, odvzemu upanja, normalizaciji skrajno brezvestnih oblik izkoriščanja. Prav tako so na dlani razlogi, da z njimi demonstrirajo vsi ostali. Nihče nima ničesar od takšnega ropanja delavcev, razen gradbenih in ostalih baronov, njihovega političnega kroga in institucij finančnega kapitalizma. Še več, na vrhuncu krize je popolnoma jasno, da je poglavitni dejavnik korupcije – pretakanja skupnega bogastva v žepe peščice in blokiranje naše zmožnosti proizvajanja – sistematično zanikanje pravic delavcem in delavkam, njihova odvisnost, odsotnost vsakršnih garancij. Slednje pa ni zgolj paradigmatski pogoj dela in življenja migrantskih delavcev, ampak vseh.

Zato pozivamo vse, da četrtega junija skupaj zasedemo ljubljanske ulice, da skupaj zgradimo moč, s katero bomo osvojili pravice in garancije, zaustavili korupcijo, ki nam jemlje prihodnost. Celotno generacijo so obsodili na brezperspektivnost. Migrantom in migrantkam zanikajo pravico do izbire, do mobilnosti, do delavskih, socialnih in državljanskih pravic. Študente in študentke pehajo v prekernost, iz študija in univerze delajo poligon skrajnega razslojevanja in degradacije mladih. Prekernim delavcem in delavkam odrekajo pravice in jih pehajo v revščino. Vse redkejši, ki še imajo kakšne pravice, jih lahko obdržijo za ceno pokornosti. Razen, če se združimo. Ne da bi karkoli branili, ampak da definiramo in uveljavimo pravice, zgradimo svojo moč in spremenimo svet.

V Evropi, na obeh straneh skupnega Sredozemskega morja, v evropskih metropolah, ki vstajajo proti politikam zategovanja pasov in nasilju finančnega kapitalizma, v evropskih provincah, kjer so mlade generacije vstale proti podvrženosti, hierarhijam, brezizhodnosti, lokalnim diktaturam, v transnacionalnem gibanju migrantov, ki prečka meje in ruši režim evropskega apartheida, vstaja nova generacija. 4. junija bomo v Ljubljani naredili manifestacijo te nove generacije, moment njene vidnosti, moči in odločenosti. Zahtevali bomo pravice za migrantske delavce in delavke, ki so jim v evropskem apartheidu sistematično zanikane. Zgradili bomo novo solidarnost, novo moč, novo skupno telo – da osvojimo našo skupno prihodnost.

IWW (Nevidni delavci sveta)
Socialni center Rog

---

Mobilizacija:

28. maj 2011:

Skupščina IWW in mobilizacijski koncert

2. junij 2011:

ZLATKO KAUČIČ s prijatelji v podporo nevidnim delavcem sveta

Več informacij in predzgodba na:

Njetwork - IWW, nevidni delavci sveta

Novice 09/02/11

Izjava podpore samoorganiziranim delavcem SCT

Migrantsko delo je najbolj izkoriščevalska oblika dela v Sloveniji in Evropi. Tu se najbolj izrazito kažejo vsa protislovja kapitalističnega sistema. Priče smo novodobnim sužnjelastniškim odnosom, brutalnemu izkoriščanju brez vsakršnih pravic in svoboščin, katerega pomemben del je popolna kontrola nad delavci preko nadzora nad njihovo nastanitvijo ter pogoji dela. Tu se jasno kaže usklajeno delovanje kapitalistov in države.

Država vedno deluje v interesu vladajočega razreda; vizni režimi in zakonodaja ter policijska represija kapitalistom omogočajo neomejeno izčrpavanje podjetij za lastne dobičke, izvajanje spornih stečajnih postopkov, množična odpuščanja in slabšanje položaja delavstva. Na drugi strani smo priče ustanavljanju novih, zdravih podjetji, ki navidezno ne bodo povezana s krvavim kapitalom iz preteklosti. Situacija podjetja SCT je tako rekoč šolski primer takšne sprege kapitala in države. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da tudi nova zakonodaja položaja delavstva ne bo olajšala, prej nasprotno.

Migrantski delavci so omejeni na človeka nevredno bivanje v samskih domovih, v katerih so pogosto žrtve šikaniranja, groženj, deportacij. Za bivanje v takšnih pogojih pa morajo še plačevati; domovi v katerih živijo, so običajno v lasti istih kapitalistov, pri katerih so delavci zaposleni. Odločitev delavcev, da ostanejo v prostorih delavskih domov, katere so v preteklosti že krepko preplačali, in s tem, če ne z drugim, pridobili legitimno pravico do ekspropriacije lastnine kapitalistov, je odločitev, ki jo brezpogojno podpiramo.

Kapitalisti in njihovi pomagači upajo, da se bodo z individualizacijo boja in pritiski na posameznike iz delavskih krogov razširili strah in dosegli razkol v delavskem gibanju, zato je izjemno pomembno, da se z oblastniki in kapitalisti pogovarjajo le stavkovni odbori in ne posamezniki. En glas lahko utišajo, skupaj pa so delavci nepremagljivi!

Poudarili bi, da je boj delavcev SCT popolnoma legitimen. Razprave in neskončna analiza situacije niso več potrebne, potrebno je povezovanje, solidarnost in direktna akcija. Delavci sami najbolje vedo, v kakšno življenje jih je pahnil kapitalističen mlin, zato ne potrebujejo ne nas, ne akademikov ali profesionalnih sindikalistov, da bi jim povedali, kako naj se organizirajo ter kakšne so lahko njihove zahteve. Naloga vseh nas pa je, da jim stojimo ob strani v njihovem boju!

Zato podpiramo boj delavcev SCT in aktivnosti Nevidnih delavcev sveta (IWW), ki so v tej zgodbi odigrali pomembno vlogo informiranja, raziskovanja in analiziranja situacije in aktiviranja širših krogov.

ZA SAMOORGANIZACIJO IN SOLIDARNOST, PROTI KAPITALIZMU IN UZAKONJENEMU SUŽENJSTVU!

Federacija za anarhistično organiziranje, Lokalna skupina Ljubljana

Ljubljana, 8. 2. 2011

Novice 11/3/10

IZJAVA PODPORE DELAVCEM »PRENOVE« IZ KOČEVJA

Koper, 11.3.2010

Iz Sindikata žerjavistov p.d. – Luka Koper podpiramo oškodovane delavce podjetja »Prenova« iz Kočevja v njihovem odločnem boju za dosego pravice do dostojnega življenja in dela ne glede ne nacionalno pripadnost ali državljanstvo.

Problem omenjenih delavcev ni osamljen in se ne da rešiti s podeljevanjem enkratne socialne pomoči in s samopromocijskimi donacijami sindikatov. Država mora zagotavljati delovanje vseh področij življenja družbe za vse prebivalce. Izkoriščanje podrejenih delov prebivalstva naj preganja država saj oropani in obubožani nimajo sredstev in verjetno niti znanj za zahtevne pravne postopke.

V 21. stoletju je nesprejemljivo, da demokratični parlamentarni sistem Republike Slovenije dovoljuje izkoriščanje sočloveka tako, da mu jemlje elementarne pravice.

Pozivamo vse odgovorne institucije, da oškodovanim delavcem povrnejo dostojanstvo, zoper krivce za nastalo škodo izvedejo ustrezne ukrepe in ne nazadnje sistemsko uredijo enakopravnost vseh ljudi, ki bivajo v RS tako, da imajo enake možnosti do življenja, dela, zaslužka, izobraževanja in tako naprej.

Nesprejemljivo je, da država omogoča krajo človekovega dela za račun profiterstva posameznikov in sistema.

Podcenjeno delo tujcev omogoča kapitalistom okoriščanje z nelojalno konkurenco. Tako profiterji ogrožajo tudi delavce državljane in jim z grožnjo cenejših ponudnikov dela onemogočajo izboljšavo položaja. Vsi ljudje moramo imeti iste pravice in možnosti.

Sindikat Žerjavistov PD – Luka Koper

Novice 08/03/10

POZIV NA JAVNI SHOD V PODPORO STAVKAJOČIM DELAVCEM V KOČEVJU!

Položaj migrantskih delavcev v Sloveniji je katastrofalen. Delavci, ki dejansko gradijo to deželo, ostajajo brez dogovorjenih plačil in socialnih pravic, ki jim pripadajo, ter nimajo možnosti, da dosežejo svojo pravico. Situacija je tako skrajna, da se zdi edini način, da se javno opozori na stisko in krivico, gladovna stavka, tako kot je to storila skupina delavcev v Kočevju, ki leto in pol niso dobivali plače.

Nehajmo se sprenevedati! Res pristajamo na to, da se bomo vozili po avtocestah ali živeli v stanovanjskih blokih, ki so grajeni na izkoriščanju in zlorabljanju ljudi? Priznajmo si, da so migrantski delavci sistemsko diskriminirani in dejansko neenakopravni! To koruptivno stanje je treba odpraviti in krivice popraviti.

Zato podpri stavkajoče v Kočevju in se udeleži javnega shoda, ki bo v torek, 9. marca, ob 12h pred stavbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na Kotnikov 5 v Ljubljani!

Na javnem shodu bomo pozvali Vlado RS, da je skrajni čas, da se spremeni režim delovnih migracij in tako odpravi brezvestno izkoriščanje, ki ga ta režim omogoča. Zahtevali bomo, da:

1. se Minister za delo družino in socialne zadeve aktivno vključi v reševanje dramatične situacije stavkajočih v Kočevju. Prvi korak je, da nemudoma povabi stavkajoče na delovni pogovor na ministrstvo, katerega namen mora biti takojšnja odprava razlogov za gladovno stavko;

2. Ministrstvo in Vlada RS prevzameta odgovornost za splošni sistem izkoriščanja migrantov, ki so ga omogočili. Odgovornost naj prevzamejo tudi tako, da poravnajo stavkajočim delavcem plače, ki jim jih dolguje podjetnik Perkovič;

3. Ministrstvo in Vlada RS takoj začneta postopke za spremembo Zakona o zaposlovanju in delu tujcev in Zakona o tujcih. Spremembe morajo odpraviti sistem odvisnosti delavcev od delodajalcev in zagotoviti dejansko enakopravnost migrantskih delavcev.

Osnovna zgodba je tukaj.

Podpiši tudi peticijo, naslovljeno na ministra za delo družino in socialne zadeve, ki jo najdeš tukaj.



IWW, nevidni delavci sveta
Socialni center Rog

Novice 07/03/10

Podprimo stavkajoče delavce in ustavimo novodobno suženjstvo!

Kočevje - Skupina enajst delavcev podjetja Prenova od ponedeljka, 1. marca 2010 gladovno stavka, saj jim lastnik podjetja in delodajalec Zoran Perković za opravljeno delo ni izplačal plač že 15 mesecev! Perkovič, ki ima v rokah vse njihove papirje, pa jim ni dolžan le plač, temveč tudi plačila za regres, dopuste in malice, ter denar, ki ga je mesečno nezakonito zaračunaval za njihove vize. Poleg tega je Perković delavcem zaračunal 50 evrov najemnine na mesec za bivanje v stavbi brez ogrevanja, tople vode in električne energije!

Podjetnik jim je nazadnje nakazal plačilo na bančne račune leta 2008, ustreznih plačnih list delavci niso dobivali. Delodajalec jim je tu in tam na roko dal zneske po 30, 10, celo le 3 evre. Na njihovih davčnih izpiskih so v rubriki vplačanih socialnih prispevkov same ničle, kar med drugim pomeni, da delodajalec ni poravnal svojih obveznosti niti do države. Zato gladovno stavkajoči delavci zahtevajo takojšnje plačilo tega, kar jim podjetnik Perkovič dolguje.

Samostojni podjetnik Zoran Perković, lastnik podjetja Prenova (Omerzova 2, 1330 Kočevje), izvaja drage projekte, s katerimi služi več tisoč evrov. Med zadnjimi večjimi je na primer komunalno opremljanje obrtne cone Lik 2 v Kočevju. Vse to z brutalnim izkoriščanjem svojih delavcev!

Delavci so svoja telesa izpostavili mrazu, vlagi in gladovanju, da bi opozorili, da so v prihodnost Republike Slovenije vgradili svoje delo, znanje in mladost, niso pa bili za to plačani. So le še peščica od skupine 130 delavcev, med katerimi jih je večina razočarana in oropana zapustila Slovenijo.

Dovolj izkoriščanja! Potrebna je brezpogojna podpora in solidarnost!

Podpišite peticijo, ki so jo pripravili IWW, nevidni delavci sveta in SC Rog:
PETICIJA





Video intervju najdedte tukaj.

Poglej tudi:
OSA Zasavje

Iz medijev:
2. marec 2010
3. marec 2010
4. marec 2010
6. marec 2010

Novice 04/01/10

Prvo sporočilo Nevidnih delavcev sveta (IWW) za javnost v letu veselih stavk!

Zaradi izkrivljanja resnice, ki sta si ga privoščila uprava Vegrada in prvi sindikalist vegradovega sindikata, v IWW sporočamo, da je dne 4. januarja 2010 prišlo do spontane stavke z zaustavitvijo dela na gradbiščih Celovški dvori, Litostroj ter nekaterih manjših gradbiščih. Neposreden razlog za stavko so bile neizplačane nadure za november 2009 in neizplačan regres za lansko leto. Globlji razlog pa je za Vegrad značilno sistematično kršenje pravic iz delovnih razmerij. Z delom so prekinili vsi delavci na omenjenih gradbiščih. Po obljubah s strani predstavnikov podjetja Vegrad, da bodo zaostale obveznosti izplačane do četrtka, 7. januarja 2010, se je del delavcev vrnil na delo, ostali delavci, predvsem tisti, ki izvajajo zaključna dela, pa so zapustili delovna mesta. Delavci napovedujejo da bodo, v kolikor Vegrad do četrtka ne bo izplačal zaostalih obveznosti, ponovno začeli oz. nadaljevali prekinitev dela. Prav tako obveščamo, da se je na vegradovih gradbiščih spontana prekinitev dela iz istih razlogov zgodila že konec decembra 2009.

Srečno novo leto in čim več veselih stavk v letu 2010!

V Ljubljani, 4. januarja 2010

IWW

soc.center.rog@ gmail.com

Novice 28/11/2009

SAMOORGANIZIRANO DELAVSTVO JE MOČNEJŠE KOT VSAK SINDIKAT!
Izjava za javnost ob sindikalnih protestih 28. novembra 2009


Anarhisti in anarhistke smo izobesili črno zastavo. Zastavo, ki simbolizira smrt kapitalističnega sistema, konec izkoriščanja in napoveduje osvoboditev delavskega razreda iz krempljev kapitalistične elite. Prihaja čas, ko se bomo ljudje morali osvoboditi suženjstva in lastna življenja vzeti v svoje roke!

Kdo so oni, da lahko gospodarijo nad našimi življenji in našimi usodami?

Delavci in študentje se moramo samoorganizirati in sami ustvariti svet po svojih željah in potrebah.
Za to ne rabimo centraliziranih in zbirokratiziranih sindikatov, ki so samo orodje elite, za utišanje delavskega krika in miritev razrednega boja; ti sindikati so sami sebi v namen.

To se je ponovno pokazalo pri primeru stavke v Gorenju, ko so sindikati stopili na stran uprave in vodstva podjetja, namesto da bi branili zahteve delavcev, ki so jih izvolili v ta namen. Delavci in delavke Gorenja v Velenju so pokazali, da lahko samoorganizirano in avtonomno, brez posrednikov in drugih parazitov, dosežejo več, kot vsak sindikat za pogajalsko mizo. Pokazali so nam pot, ki lahko vodi v resnične spremembe obstoječih odnosov.

Kdaj so se ti sindikati borili proti stečaju kakšnega podjetja? Kdaj so zagovarjali kakšnega delavca, ki je pristal na cesti?

Tudi današnji protest je dobro zrežiran in omejen na majhen prostor, kjer imajo represivni organi večjo moč, da zaustavijo morebiten poskus upora razjarjenega ljudstva. Sindikalisti so marionete v rokah vladarjev, da ohranjajo gnil socialni mir.

Anarhisti se zato današnjega protesta kot Federacija nismo udeležili, saj smo prepričani, da si sindikati, zaradi omenjenih primerov in načina delovanja, podpore v tem trenutku ne zaslužijo.
Naj pa bo povsem jasno, da si delavci in delavke zaslužijo vso podporo in solidarnost. Skupaj moramo spodbujati in krepiti samoorganizacijo, vzpostavljanje avtonomnih decentraliziranih sindikatov in zaostriti boj proti izkoriščanju in kapitalizmu!

Imamo samo eno življenje. Zakaj naj bi v tem kratkem življenju ravnali proti glasu vesti in postali sokrivci pri vaših gnusnih delih? Ne maramo in ne mislimo biti. Delavci in študentje se bomo srečali na barikadah; takrat nas ne bo nihče usmerjal in nam ukazoval, vodilo nas bo zgolj naše hrepenenje po svobodi in dostojanstvu!

DELAVCI IN ŠTUDENTJE, V SAMOORGANIZACIJI JE NAŠA MOČ!

DIREKTNA AKCIJA PROTI ŠEFOM IN KAPITALU, NE SINDIKALNI

PROTESTI! ŽIVELA SOLIDARNOST IN RAZREDNI BOJ!


Federacija za anarhistično organiziranje
28. november 2009



















Poglejte arhivsko stran o Avtonomnem bloku, ki se je udeležil prejšnjih delavskih demonstracij v Ljubljani:
N17 Avtonomni blok

Novice 30/04/09

Vstanite v suženjstvo zakleti!

Ob prvem maju je prav, da se spomnimo legendarne pesmi, ob kateri zaigra srce vsakega delavca. Internacionala je danes ena najbolj prepoznavnih skladb na svetu, prevedena pa je bila praktično v vse svetovne jezike.

Internacionalo je junija 1871, tik po proazu pariške komune napisal Eugene Pottier, udeleženec znamenitih bojev za svobodo v komuni, kasneje pa dejaven član prve internacionale, kjer je himna dobila svoje ime. Glasbo zanjo je leta 1888 napisal Pierre De Geyter. Prvič so jo izvedli julija istega leta, od tedaj pa je postal himna številnih anarhističnih, komunističnih in socialističnih sil, predvsem pa še danes simbolizira nujnost mednarodne delavske solidarnosti.

Internacionala simbolizira nujnost mednarodnega delavskega upora, ki ga je dobro povzel eden prvih zagovornikov internacionalizma Pierre-Joseph Proudhon: "Ne metafizične zamisli filozofov, ne kompilacije pravnikov, ne odločnost in pogum industrialistov, ne protokoli diplomatov in tudi ne ustave, ki so jih vsilili vladarji, ne morejo pomagati, da bi človeštvo uresničilo svoje veliko upanje, tj. družbeni red, ki bi s temeljno preobrazbo družbene zavesti in ekonomskih odnosov preprečil prihodnje vojne." Prihodnje vojne lahko prepreči le izkoreninjenje imperialističnih apetitov velesil in ustanovitev egalitarne družbe, v kateri nihče ne bo lačen in prezebel, še dodaja Proudhon.

Internacionala je ujela utrip svojega časa in neprivilegiranega stanu, kar ostaja še kako aktualno tudi danes. V obdobju, ko nekateri govorijo o razkroju tradicionalnih razredov postaja še toliko bolj očitno, da družbo kolje razredni boj. Boj med peščico kapitalistov, ki imajo vse in milijoni tistih, ki nimamo nič. Razen divjega uporniškega ognja, ki že stoletja tli v naših srcih in za katerega zadostuje najmanjša iskra, da preraste v revolucijo.

Živel 1. maj!



INTERNACIONALA:

Vstanite v suženjstvo zakleti,
ki jarem vas teži gorja.
Zdaj pravda stara v borbi sveti
vas kliče za prostost sveta.
Ta svet krivičnosti razbijmo,
do tal naj boj ga naš podre;
nato svoj novi svet zgradimo,
bili smo nič, bodimo vse!
|: Že se ljudstvo je zbralo,
v zadnjo borbo že hiti, :|
|: da z internacionalo
prostost si pribori. :|

Nihče ne da nam odrešenja,
ne carji, kralji in ne bog;
osvoboditev iz trpljenja
bo delo naših lastnih rok.
Sami razbijmo jarem sužnji,
ki tlači nas že tisoč let;
zdaj kujte, bratje, kujte družni
človeštvu boljši, lepši svet.
|: Že se ljudstvo je zbralo,
v zadnjo borbo že hiti, :|
|: da z internacionalo
prostost si pribori. :|

Mi vse ustvarjamo na svetu,
zato naj vse bo naša last;
zato naj delavcu in kmetu
pripada tudi vsa oblast.
Ko vse lenuhe in tirane
uniči naša trda pest,
krivice bodo vse pregnane,
svoboden rod vasi in mest.
|: Že se ljudstvo je zbralo,
v zadnjo borbo že hiti, :|
|: da z internacionalo
prostost si pribori. :|

Novice 28/01/09

RAZPRAVA »NA MEJI / RASPRAVA NA GRANICI« …


… oziroma ali je možno vzpostavljati čezmejne postnacionalne skupnosti na prostoru, ki ga bistveno določajo in sooblikujejo nacionalne meje ter schengenski režim?

Petek, 30. januarja, na FDV (Kardeljeva ploščad 5) med 11. in 17. uro
Sobota, 31. januarja, v SC Rog (Trubarjeva 72) med 12. in 18. uro


Položaj delavcev migrantov v Republiki Sloveniji je le eden od simptomov strukturnih sprememb, ki jih je Slovenija doživela na svoji poti od razpada Jugoslavije, preko tranzicije do vstopa v Evropsko unijo. Prilagajanje neoliberalnim tržnim zahtevam ter vsebinskim in formalnim načelom demokratične ureditve je vplivalo na spremembe, ki so imele posledice za mnoge segmente družbe. Med drugim so zahtevale reorganizacijo upravljanja s populacijami (vprašanje oblikovanja državljanskega telesa, manjšin, tujske zakonodaje ipd.), sočasno pa se je odprlo tudi vprašanje možnosti sodelovanja v javnem (vprašanje političnega pluralizma, oblik in načinov delovanja civilne družbe ter njenih formalnih in neformalnih institucij, možnosti in prostorov političnega udejstvovanja, avtonomnih gibanj ter samoorganizacije ipd.).

Tovrsten proces ni značilen zgolj za Slovenijo, ampak je zajel tudi ostale prostore nekdanje Jugoslavije. Nekoč skupni prostor je danes fragmentiran na več držav (in družb), ki se soočajo s problemi tranzicije, z vključevanjem v evropske integracije, z vprašanji preteklosti in spomina ter z vsebinami lastne državnosti. Zato bomo v okviru razprave Uninomada iz različnih zornih kotov obravnavali možnosti vzpostavitve odprte skupnosti na meji: tako na schengenski meji kot na mejah, nastalih v procesih razkroja moderne politične skupnosti (nekdanje SFRJ) ter hierahične integracije novo nastalih enot v politično obliko globalizacije, ki je sledila secesiji. Zastavljamo si vprašanje političnega dispozitiva, ki omogoča oblikovanje odprtih postancionalnih skupnosti na mejah, ki se nenehno projicirajo v notranjost okolij, v katerih živimo. V tovrstni skupnosti vidimo alternativo evropski obliki apartheida.


PROGRAM:

Petek, 30. januar 2009: Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

11.00 - 13.30

Moderatorka: Barbara Beznec

Olivera Milosavljević (izredni profesor na Filozofskom fakultetu u Beogradu): Kultura sečanja i politika identiteta.

Djokica Jovanović (izredni profesor na Filozofskom fakultetu u Beogradu): Ideološka upotreba nacionalnog mita u Srbiji.

Sara Pistotnik (Socialni center Rog): Izbris kot simptom tranzicije.

Husein Oručević (OKC Abraševic – urednik abrasmedia.info): Nacionalizam rastače pokušaje drugačijeg podruštvljavanja.

Elvis Fejzić (asistent na Fakultetu političkih nauka u Sarajevu): Osvrt na diferentna poimanja granice i migracija.

Polona Mozetič (Socialni center Rog): Tranzicija delavskih domov v Sloveniji.

Andrej Kurnik (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani): Aktivistično soraziskovanje.

Amir Hodžić: Predstavitev projetka “Migration in the Central and South-East European Region, a new perspective: queer migration”.


14.30 – 17.00

Moderatorka: Barbara Beznec

Edin Delić (Sindikat visokog obrazovanja Tuzlanskog kantona): Regionalna saradnja kao instrument jačanja sindikalne zaštite zaposlenika.

Zlatan Begić (Pravni fakultet u Tuzli): Pravni okvir zaštite radničkih prava u Bosni i Hercegovini.

Noa Treister (Citizens of Europe): Predstavitev projekta “Povratak Gastarbajtera”.

Ivan Zlatić (Freedomfight): Predstavitev projekta “Glas radnika”.

Branislav Markuš (Gibanje RAVNOPRAVNOST in Anketni odbor za ugotavljanje razlogov za stečaj Šinvoza): Boj delavcev – delničarjev v Jugoremediji, Zrenjanin.

IWW- Nevidni delavci sveta (Bojan Nobilo, Mirnes Alikadic, Armin Salihovic, Aigul Hakimova): Predstavitev iniciative IWW.



Sobota, 31. januar 2009: Socialni center Rog, Ljubljana

12.00-14.30

Moderator: Andrej Kurnik

Vedran Horvat: "Re-inventing Solidarity in Balkans: political/NGO activism as transnational social space".

Barbara Beznec (Socialni center Rog): Pomen in vloga socialnih centrov.

Hajrudin Hromadžić (zunanji sodelavec - predavatelj na Institutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani in na Filozofskom fakultetu Sveučilišta v Zagrebu).

Irfan Beširević (Socialni center Rog) in Aleksandar Todorović (CIIA): Izbrisani.


15.30-18.00

Praktični predlogi, mreženje, komunikacijska orodja, povezovanje.


-----
Več informacij na:
Tovarna ROG

Novice 25/12/08

Želja po spremembah je močnejša od strahu pred državo


Atene – V Grčiji se razmere še niso umirile. Objavljamo informacije o dogajanju in premikih v zadnjem tednu.


ZASEDBE KOT REVOLUCIONARNA METODA

Po celotni Grčiji dijaki in študenti še vedno zasedajo šole in univerze. Po zadnjih informacijah je zasedenih okrog 800 šol in 200 fakultet, ki so postale center upora. Na zasedenih šolah potekajo avtonomni zbori, organizirajo se različne delavnice, pišejo izjave, ustvarjajo spletne strani, tiskajo materiali in pripravljajo akcije. Oblasti pritiskajo na vodstva šol in grozijo učiteljem ter profesorjem, ki podpirajo zasedbe. Kljub temu, da v nekaterih šolah ravnatelji individualno pritiskajo tudi na dijake, se zasedbe, kot kaže, še ne bodo hitro končale.

Zasedbam šol so se pridružile še zasedbe nekaterih drugih poslopij, kot sta mestni hiši v Atenah in Ioannini.

Aktivisti so v teh dneh zasedli tudi nekatere prazne stavbe in jih pretvorili v javne prostore za življenje in delovanje. Zasedeni prostori so namenjeni lokalnim skupnostim, ki jih uporabljajo za načrtovanje aktivnosti proti oblastem. Vzpsotavljajo se alternativne prakse delovanja, ljudje se organizirajo od spodaj in gradijo uporniške skupnosti.

V sredo, 17. decembra 2008, so delavci v jutranjih urah zasedli »Dom sindikatov« v Atenah [Foto1]. Stavba je sicer namenjena sindikalnim birokratom GSEE, ki so v Grčiji, zaradi sodelovanja z oblastmi in kapitalisti, že dolgo časa osovraženi. Večkrat so namreč izdali delavsko gibanje, njihove zahteve in z oblastmi sklenili gnile kompromise, brez da bi se borili za delavske pravice. Avtonomni delavci so zasedene prostore razglasili za Svobodno delavsko cono [Izjava1], ki je namenjena vsem delavcem in odprta ves dan. Še isto jutro so stavbo poskušali dobiti nazaj birokrati s svojimi varnostniki, vendar so jih delavci vrgli iz nje. Kasneje je v stavbi potekala splošna skupščina uporniških delavcev.

V četrtek, 18. decembra 2008, so delavci zasedli prostore sindikatov tudi v Patrasu.

Uporniki še naprej zasedajo tudi radijske in televizijske postaje. Nekatere postaje so zasedene zgolj za nekaj trenutkov, da preko etra in slike aktivisti prenesejo svoja sporočila, druge postaje so zasedene dlje časa in skozi celoten dan oddajajo svoj program. Zasedbe medijski hiš in uporaba njihovih sredstev za predvajanje svoje vsebine, se je izkazala za eno izmed bolj zanimivih in uporabnih metod revolucionarnega delovanja. Večina medijev je namreč, takoj po začetku upora, predvajano vsebino prilagodilo interesom vladajočega razreda. Tudi v trenutkih, ko je boj na ulicah dobival nepredstavljive razsežnosti, so mediji poročali o umirjanju razmer in enačili protestnike z ekstremisti, ki zlorabljajo situacijo. Mediji (tako v Grčiji, kot drugo po Evropi) so v glavnem prepisovali informacije, ki so jih podajale oblastniške strukture. Zaradi tega ni čudno, da so uporniki pozvali aktiviste, da začnejo zasedati medijske prostore. To se zdaj tudi dogaja. Vsak dan poročajo o novih zasedbah medijev po državi.

V torek, 16. decembra 2008, so študentje vdrli v prostore nacionalne televizije NET in prekinili prenos govora, ki ga je imel predsednik vlade. Sliko iz parlamenta je zamenjala slika aktivistov v studiu, ki so držali transparente: »Nehajte gledati televizijo – vsi na ulice«, »osvobodite zapornike!« in »svoboda za vse!«.

V sredo, 17. decembra 2008, so v Patrasu vzpostavili nov piratski radio, ki ga upravljajo študenti.

O novih zasedbah radijskih in televizijskih postaj ter predvajanju uporniških sporočil, so poročali tudi v četrtek, 18. decembra 2008 - nove zasedbe v Solunu, Tripoliju in Šparti.

Tri nove zasedbe radijskih postaj, so se zgodile tudi v soboto, 20. decembra 2008, v Atenah.

V soboto, 20. decembra 2008, so v Solunu zasedli veliko kulturno središče [Foto2] in ga preuredili v socialni center za vse ljudi. V ponedeljek, 22. decembra 2008, so zasedli tudi mestno knjižnico. V njej se zbirajo ljudje iz soseske, ki se na skupščinah organizirajo za nadaljnje aktivnosti.

Aktivisti so v zadnjih dneh prekinili tudi številne gledališke predstave in druge kulturne dogodke, kjer so ljudi povabili, da se jim pridružijo na ulicah. Nekatere akcije so se zaključile z aplavzom obiskovalcev.

V zasedenih avtonomnih conah so organizirali tudi več protestnih in solidarnostnih koncertov in drugih kulturnih dogodkov, na katerih se zbira več tisoč ljudi [Foto3].


VZEMIMO, KAR NAM PRIPADA

Anarhisti med tem množično pozivajo prebivalce, da ne plačujejo javnega prevoza in drugih javnih storitev. Uničili so več naprav za potniške karte in ljudi z grafiti, letaki in plakati pozivajo na ne plačevanje. Njihovo glavno sporočilo je, da se lahko samo-organizirano in združeno upremo vsakemu inšpektorju in organu oblasti.

V zadnjem tednu se je zgodilo tudi več akcij razdeljevanja hrane in oblačil. Aktivisti so v Solunu »oropali« nekaj veleblagovnic in zalogo razdeljevali ljudem na tržnici in po mestu. Take akcije so tudi sicer pogost pojav v Grčiji.


INSUREKCIJA SE NADALJUJE

Tudi militantni napadi na privatno lastnino in državne institucije se nadaljujejo. V nočnih urah je na ulicah še vedno na stotine ljudi, ki svojo jezo artikulirajo preko napadov na policijo, uničevanja bank, zavarovalnic in trgovin velikih korporacij. Med simbolnimi tarčami so še vedno tudi poslopja državnih institucij in policijske postaje. V teh dneh so na udaru tudi nadzorne kamere po mestih, ki jih aktivisti vestno uničujejo.

V torek, 16. decembra 2008, je v popoldanskih urah skupina anarhistov z molovkami in kamenjem napadla poslopje specialne policije v Atenah [Foto4]. Razbita so bila okna in vhodi v prostore, požgani pa avtomobili in avtobus specialne policije pred stavbo. Dva policista sta bila poškodovana.

O številnih napadih na policijske postaje in policijske patrulje poročajo tudi iz drugih krajev. Običajne tarče protestnikov – banke, trgovine in prostori korporacij – pa so še vedno na udaru med protestnimi zborovanji in ob militantnih akcijah afinitetnih skupin.

Spopadi s policijo dnevno potekajo tudi pred glavnimi uporniškimi centri v Atenah in Solunu, pred zasedenimi fakultetami in šolami. Najhujši spopadi se odvijajo pred Politehniko in Pravno fakulteto.

V torek, 23. decembra 2008, so neznane osebe z manjšo eksplozivno napravo uničile prostore skrajno desničarske politične stranke LAOS v predmestju Alimos.


PROTESTI SE NADALJUJEJO

Že tretji teden v Grčiji potekajo tudi različni protestni shodi. Organizirajo jih v glavnem študenti in anarhisti, udeležujejo pa se jih tudi številni drugi. Protestna zborovanja so zelo različna in potekajo v različnih krajih po državi. Nekatera so množično obiskana, druga so manjša in bolj akcijsko naravnana. Največji in najštevilčnejše protesti še vedno potekajo v Atenah, Solunu in Patrasu.

Večina protestnih shodov v zadnjih dneh je mirnih, saj ljudje želijo svoje mnenje izraziti brez nasilja. Policija na drugi strani še vedno brutalno napada prav mirne protestnike, kar v glavnem spodbudi nasilno reakcijo tudi iz druge strani. Na večini protestnih shodov je taktika policije predvidljiva: na protestnike zmečejo veliko količino solzivca in drugih kemičnih sredstev, potem pa, ko ljudje in mimoidoči bežijo ter iščejo zrak, začnejo napadati in ljudi neselektivno aretirati.

V soboto, 20. decembra 2008, so se v številnih atenskih soseskah (Gizi, Halandri, Nea Smirni, Petralona, Peristeri, Virona, Haidari, Mprahami) ljudje zbrali na množičnih protestih. Protest se je istočasno odvijal tudi pred parlamentom in na trgu Sintagma, kjer so protestniki ponovno poskušali zažgati božično drevo. Ob 21h se je na mestu umora v Eksarhiji zbralo več tisoč ljudi, ki so nadaljevali protest proti državnemu nasilju. Kmalu so se začeli spopadi s policijo, ki so ponovno trajali do jutranjih ur. Protesti in druge akcije solidarnosti so potekale tudi v številnih drugih mestih.


EKSARHIJA ŽELI POSTATI SVOBODNO OBMOČJE

Prebivalci Eksarhije – zloglasne atenske četrti, kjer je bil umorjen Alexandros Grigoropoulos – že več dni protestirajo proti prisotnosti policije v soseski. Protestov se udeležuje večina prebivalcev soseske, ki želijo sami nadzorovati to območje. Pravijo, da niso potrebovali pomoči v času diktature, in da je ne potrebujejo niti danes. Eksarhija predstavlja zgleden primer samo-organizirane soseske, kjer ljudje sami in združeno poskrbijo za svoje težave. Tudi ta primer potrjujte prepričanje, da je soseske možno organizirati brez oblasti in po anarhističnih principih. Policijska prisotnost v Eksarhiji je provokativna in spodbuja bes prebivalstva.

VRNITEV V ČAS DIKTATURE

V zadnjih tednih je bilo dokazanih že več primerov sodelovanja policije s fašisti. Fašisti in policisti v civilu so oblečeni kot protestniki in s palicami (v nekaterih primerih tudi noži) napadajo protestnike. Zabeleženi so bili tudi primeri, ko so fašisti in policisti v civilu razbijali »majhne« trgovine. S takim delovanjem poskušajo med prebivalstvom zanetiti strah in z uničevanjem »nelegitimnih« tarč diskreditirati proteste.

V torek, 18. decembra 2008, je neznanec streljal v skupino študentov, ki so se družili pred eno izmed zasedenih šol v Atenah. Eden izmed strelov je v roko zadel 16-letnega fanta, ki je bil kasneje v bolnišnici operiran. Ko so se študenti vrnili na mesto dogodka, je neznanec še enkrat sprožil proti skupini. Zaradi oddaljenosti več deset metrov, je bila velika sreča, da ni bil nihče huje poškodovan. Policija je zanikala vpletenost, aktivisti pa predvidevajo, da je bilo streljanje del taktite zastraševanja vstajnikov. V tem smislu ni pomembno ali je streljal policist ali fašist. Akcija je del strategije oblasti, da zaduši upor.

V nedeljo, 21. decembra 2008, je bilo zasednikom atenske Politehnike sporočeno, da je bil nadzor nad univerzo iz rok senata univerze prenesen v roke javnega tožilstva. To je sprožilo govorice o tem, da univerza izgublja svoj azil in avtonomijo, ter da se pripravlja napad policije na zasedeno Politehniko. To bi pomenilo prvo policijsko akcijo znotraj univerzitetnih prostorov, po padcu diktature leta 1974. Prav tako pa bi pomenilo prvo policijsko akcijo na tleh univerze, brez posebnega dovoljenja univerzitetnega senata. Zaenkrat je Politehnika še vedno zasedena, policijske enote pa so jo že pred dnevi popolnoma obkolile.

Zdi se, da poskušajo grške oblasti zadušiti upor še pred novim letom.

Med tem so v javnost prišle nove informacije o preiskavi umora Alexandrosa Grigoropoulosa. Nekateri mediji so objavili podatke iz balističnega poročila, ki potrjuje zgodbo očividcev, da je policist nameril in direktno ustrelil proti mladeniču. Zato so ponovno vprašljive nekatere trditve, ki jih je policist izrekel na pričanju ter obramba, ki jo je zagovarjal njegov odvetnik na sodišču. Tudi medijsko poročanje, ki je pred tednom dni govorilo o "odbitem in opozorilnem strelu", je bilo očitno vprašljivo.


SOLIDARNOST POMENI NAPAD!

Tudi akcije solidarnosti in protesta so se nadaljevale po svetu. V soboto, 20. decembra 2008, je bil globalni dan boja proti državnemu nasilju in v solidarnosti z grško vstajo. Akcije so se odvile v številnih evropskih mestih in drugod po svetu. Nekatere akcije so bile simbolične, druge so bile militantne. Najbolj množičen protest se je odvil v Hamburgu, kjer se je zbralo nekaj tisoč avtonomnih [Foto5].

Nova akcija solidarnosti in protesta se je odvila tudi v Ljubljani [Foto6, Foto7]. Akcije pa so anarhisti organizirali tudi v nekatrih drugih mestih v bližini: Beograd, Zadar, Split, Zagreb, Pula, Rijeka, Sarajevo.

Svojo solidarnost z grškim uporom so izkazale tudi številne skupine nogometnih navijačev, ki so na nogometnih tekmah (v Grčiji in drugod po Evropi) izobesili velike transparetne v podporo grškim protestom in proti policiji.

-----
Več aktualnih informacij najdete tukaj:
Grčka – narodni ustanak
Center for strategic anarchy
On the greek riots
UK Indymedia
Greece riots

-----
Poročilo shoda solidarnosti in protesta v Ljubljani:
Novice 20/12/08

-----
Predhodne zgodbe:
Balkan

Novice 20/12/08

Danes Grčija, jutri vsa Evropa!
Shod protesta in solidarnosti v Ljubljani


Ljubljana - Za soboto, 20. decembra 2008, so grški uporniki sklicali globalni dan akcij proti oblastem. Protest proti nasilju države in kapitalizma ter solidarnost z grško vstajo, so ponovno izrazili tudi v Ljubljani.

V poznih popoldanskih urah se je na shodu protesta in solidarnosti "Danes Grčija, jutri vsa Evropa!" zbralo okrog sto aktivistov, ki so zmotili praznično vzdušje v centru Ljubljane. Nosili so transparent "WE ARE ALL ALEXANDROS GRIGOROPULOS! - POLICIJA=MORILCI=FAŠISTI - SMRT DRŽAVI IN NJENIM APARATOM!" in anarhistične zastave. Protestniki so na pohodu vzklikali gesla mednarodne solidarnosti in gesla proti kapitalizmu, nasilju in policiji. Nekajkrat se je zaslišal tudi slavni grški slogan "POLICISTI, PRAŠIČI, MORILCI!", v originalu. Na poti so aktivisti razdeljevali tudi izjavo Anarhistične Pobude, letake in druge materiale z informacijami o grški vstaji.

Iz Prešernovega trga so se aktivisti podali proti gradbišču pri Operi, kjer podjetje Vegrad renovira stavbo. Na ograje okrog gradbišča so izpisali "KAPITALIZEM UBIJA!", "KOLIKO "NESREČ" ŠE?" in "VEGRAD=MORILCI". Vse v luči nedavne smrti 25-letnega delavca na Vegradovem gradbišču Celovški dvori. Na ta način je protest vzpostavil povezavo med grškim uporom in splošnim delavskim bojem ter nenazadnje umor Alexandrosa Grigoropoulosa povezal s smrtjo Adisa Lagundžije. "Nesreče" na delovnih mestih predstavljajo simptom razmer in pogojev, v katerih so delavci prisiljeni delati ter nasilja kapitalizma, ki temelji na brutalnem izkoriščanju.

Protest se je nato premaknil na Kongresni trg, pred stavbo Univerze v Ljubljani, kjer so aktivisti napisali "ZNANJE NI BLAGO!" in "ZASEDIMO UNIVERZE!". V Grčiji je v tem trenutku zasedenih 200 fakultet in 800 šol, boj študentov proti neoliberalnim reformam izobraževalnega sistema pa je tudi danes v osrčju grške vstaje. Vprašanja, s katerimi se soočajo grški študenti in dijaki, so identična vprašanjem, s katerimi se soočamo študenti in dijaki v Sloveniji in drugod po Evropi. Na ta način je protest vzpostavil povezavo med splošnim študentskim bojem in grško vstajo, bojem študentov v Sloveniji in bojem študentov po svetu.

Naslednja postaja shoda je bilo grško veleposlaništvo. Tu so aktivisti pred vhod izpisali "WE ARE ALL ALEXANDROS!" in "COPS - OFF THE STREETS!" ter strgali grško zastavo, ki je visela na veleposlaništvu. Za konec so dimne bombe poživile že tako pozitivno atmosfero shoda. Z akcijo pred veleposlaništvom so protestniki še enkrat izrazili vso podporo ljudem, ki so na grških ulicah ter oblasti v Grčiji obsodile za vso nasilje, ki ga je izvajalo v preteklosti, in ki ga izvajajo danes.

Za konec akcije so se udeleženci shoda ustavili še pred španskim veleposlaništvom, kjer so pred vhod napisali "FREE ALL POLITICAL PRISONERS!". Po celotni Španiji namreč potekajo množične in tudi radikalne solidarnostne akcije v podporo grški vstaji. V Madridu in Barceloni so aretirali 15 aktivistov, ki naj bi med protestom napadli lokalno policijsko postajo in nekaj bank. Zaradi tega jim grozi zaporna kazen. Protest v Ljubljani je bil zato usmerjem tudi proti španskim oblastem in v solidarnosti s španskimi anarhisti.

Policija je protestnike ob koncu shoda poskušala zaustaviti in identificirati, vendar jim to ni uspelo. Aktivisti so njihove pozive mirno ignorirali, se združeno uprli represiji in z ramo ob rami zaključili protest.



-----
Preberite izjavo Anarhistične Pobude:
Danes Grčija, jutri vsa Evropa!
Vsi smo Alexandros Grigoropoulos!

Poglej fotografije protesta:
Fotogalerija 01
Fotogalerija 02

Predhodni solidarnostni protest v Ljubljani:
Novice 09/12/08