ponedeljek, 15. december 2008

Novice 15/12/08

Ni več poti nazaj!

Atene – Grčija je stopila v drugi teden najhujših nemirov, po padcu vojaške diktature leta 1974. Študenti in dijaki ne odnehajo in že razmišljajo o revolucionarnem preobratu. Pravijo, da v Grčiji poteka revolucija (nekateri komentarji pravijo, da gre za narodno vstajo), in da je po tednu nemirov potrebno začeti razmišljati o metodah, ki bodo prinesle spremembe. »Poti nazaj več ni, čas je, da začnemo spreminjati svet,« še pravijo.


NEGOTOVOST IN STRAH MLADINE SE SPREMINJA V POGUM IN UPOR

Študenti in dijaki nadaljujejo z zasedanjem šol in fakultet ter drugimi akcijami. V tem trenutku je zasedenih 700 fakultet in šol po državi, ki pripravljajo različne aktivnosti in demonstracije v novem tednu. Na zasedenih izobraževalnih ustanovah redno potekajo množične skupščine, kjer se razpravlja o razmerah in po direktno-demokratskih principih sprejema odločitve. Tradicija tovrstnega delovanja v Grčiji je pestra, spremlja pa jo tudi močna anti-avtoritarna komponenta.

Demonstracije, ki so potekale ob koncu tedna, so bile v glavnem sklicane iz zasedenih univerz. Več tisoč ljudi je polnilo ulice vseh večjih mest po državi in nadaljevalo z izražanjem globokega nezadovoljstva z obstoječimi razmerami. Glavne točke protesta so še naprej povečana represija in državno nasilje zadnjih let, slab izobraževalni sistem in neoliberalne reforme le-tega, slabi pogoji delavstva (tudi mladih delavcev), slabe plače ter načrtovane reforme na gospodarskem področju in pokojninskega sistema. Večina grkov je prepričanih, da vlada ni ustrezno odgovorila na proteste, ter da bi morala odstopiti. Tudi zaradi ukrepov, ki jih je izpeljala in načrtuje za področja sociale, izobraževanja in ekonomije.

Na dan ponovno prihajajo korupcija in afere policijskega nasilja. Grčija je med najbolj korumpiranimi državami Evropske unije, več odmevnih primerov na najvišjem nivoju države pa je zgolj vrh ledene gore. Razlika je, če imaš v državi primere korupcije ali če imaš korumpirano državo. Zaradi čudnih odzivov vlade na primere korupcije v zadnjih letih, večina ljudi pravi, da ima Grčija korumpirano vlado. Tudi zaradi dejstva, da ljudje brez vplivnih »prijateljev« ne morejo zasesti pomembnih položajev in nepotizma, zaupanje v sistem drastično upada.

Grčija je evropska država in se tako kot ostali del celine sooča s hudimi družbenimi problemi. Razlike med bogatimi in revnimi se povečujejo, izobrazba ne predstavlja več garancije, tudi fleksibilizacija trga dela in prekarne zaposlitve ne vlivajo upanja. Mladi, ki so zaključili šolanje na fakultetah, naredili diplomo ali celo doktorat, zelo težko dobijo zaposlitev. Če zaposlitev vendarle dobijo, je to slaba zaposlitev, zaposlitev začasno, brez temeljnih pravic in v glavnem za 600-700 evrov na mesec. S tem denarjem si mladina ne more ustvariti življenja, upanja v prihodnost praktično ni. Tudi zaradi tega, mnogi komentarji razmer v Grčiji pravijo, da je na ulicah »generacija 700-ih evrov« in mladina, ki bo v bodoče predstavljala armado brezposelnih. Svoje usode se mladina očitno dobro zaveda in tudi zaradi tega kriči po radikalnih spremembah.


PROTEST DOBIVA BOLJ ORGANIZIRANO OBLIKO

Čez vikend so protestniki ponovno zasedali ulice, se spopadali s policijo in uničevali privatno lastnino. Več tisoč ljudi se je zbralo v vseh večjih mestih po državi. Nekateri so svoj protest izražali mirno, drugi so v destrukciji videli kreacijo ter nadaljevali z napadanjem simbolov moči in gospostva. Simbolov, ki predstavljajo izkoriščanje in zatiranje.

V petek, 12. decembra 2008 in v soboto, 13. decembra 2008, se je tudi v nočnih urah nadaljeval upor in krepila vstaja. Ponovno je bilo napadenih več policijskih postaj (samo v Atenah okrog 25), državna poslopja (med drugim ministrstvo za okolje), banke in trgovine velikih korporacij. V nekaterih mestih so napadli tudi prostore vladajoče stranke Nova Demokracija in drugih političnih strank.

Anarhisti so zasedli nekaj radijskih postaj po državi in za kratek čas predvajali svoje novice. Zasedene so bile tudi nekatere televizijske hiše [ Poglej video in prevod >> ], ki so kasneje oddajale sporočila, izjave ter foto in video materiale uporne mladine. Vzpostavljene so bile tudi 3 radijske postaje, ki signal in vsebino oddajajo iz zasedenih univerz v Atenah in Solunu. Na zasedenih univerzah so vzpostavljene tudi tiskarne, kjer tiskajo različne materiale za razdeljevanje med ljudmi. V Atenah je še vedno zasedeno poslopje župana, mestno hišo pa so zasedli tudi v Ioannini.

Danes, 15. decembra 2008, so po državi potekale različne akcije. V Atenah so se ljudje mirno zbrali pred parlamentom in na neizzvano policijsko represijo odgovorili z metanjem kamenja in molotovk. Več kot 4000 študentov se je zbralo tudi pred poslopjem glavne policijske postaje v Atenah, kar se ni še nikoli zgodilo. Spopadi so potekali tudi pred poslopjem glavnega sodišča, kjer so pred sodnika prvič stopili pridržani v nemirih. Večina jih ostaja v priporu. Mladina zaseda tudi nekatere glavne ulice v mestu.

EKSARHIJA JE AVTONOMNA CONA

Soseska, kjer je bil prejšnji teden umorjen Alexandros Grigolopoulos, že desetletja predstavlja središče uporništva v Atenah. V Eksarhiji je nastanjena tudi univerza Politehnika, ki slovi kot najbolj uporna univerza, in kjer so se odvijali najpomembnejši dogodki v času strmoglavljenja vojaške diktature v 70-ih letih.

Tudi danes Eksarhija predstavlja središče in simbolno točko grške vstaje. Od umora naprej je soseska predana boju proti oblastem in sistemu. V tem delu mesta noči niso mirne, redno potekajo tudi spopadi s policijo.

V soboto, 13. decembra 2008, se je na mestu, kjer se je zgodil umor, zbralo veliko število ljudi, ki so se ponovno podali na ulice. Z molotovkami in kamenjem so napadali policiste ter uničevali lastnino izkoriščevalcev.

Eksarhija je danes nekakšna avtonomna cona, kjer država ne funkcionira. Vsi dostopi v sosesko so zabarikadirani, prebivalci pa so na policijo naslovili apel naj v Eksarhijo ne hodi, ker tu niso dobrodošli.

Medtem, ko množični mediji poročajo o bandah in narkomanih, ki divjajo po ulicah grških mest, pa je zgodba iz druge perspektive precej drugačna. To dokazuje tudi zadnja informacija, ki govori o tem, da so anarhisti Anti-avtoritarnega gibanja iz Eksarhije pregnali vse dilerje, razpečevalce drog.

NOVI VAL REPRESIJE

Pred dnevi smo poročali, da policiji v Grčiji zmanjkuje solzivca, in da zaradi tega bolj pasivno spremlja dogajanje. Nove zaloge naj bi naročili iz Izraela in Nemčije, prihajajo pa že prva poročila o uporabi novega solzivca. Tega so masovno uporabljali na današnjih demonstracijah v Atenah, aktivisti pa pravijo, da gre za neke vrste solzivec-paralizator, ki je močnejši od predhodno uporabljenih.

Policija je čez vikend napadla več mirnih shodov in nasilno pridržala veliko mladoletnih. Samo v soboto, 13. decembra 2008, naj bi pridržali 86 protestnikov. Viri poročajo, da v nemirih sodeluje veliko število starih med 11-14 let in tudi taki so bili žrtve policijske represije v zadnjih dneh. Poročila omenjajo tudi brutalno ravnanje s pridržanimi in več poškodovanih.

Od začetka nemirov je bilo pridržanih nekaj sto protestnikov, okrog sto pa jih je potrebovalo zdravniško oskrbo.


NA DELU JE REVOLUCIONARNA SOLIDARNOST

Tudi po svetu se nadaljujejo solidarnostne akcije z grškimi uporniki. Nekatere akcije se spreminjajo iz solidarnostnih v revolucionarne. Iz Evrope se protesti širijo tudi na druge celine. O različnih akcijah poročajo iz ZDA, Mehike, Avstralije, Nove Zalandije in drugih držav.

V Španiji so aretirali 15 aktivistov, ki so sodelovali v solidarnostni akciji v Madridu in Barceloni. Na teh akcijah so napadli lokalno policijsko postajo in razbili izložbe nekaterih bank in trgovin. Aretirani so v priporu, grozi pa jim tudi zaporna kazen. Več pridržanih je bilo tudi v Kopenhagnu in Nemčiji.

Nove proteste so pripravili v Londonu, Italiji, Nemčiji, v Bratislavi, Sofiji in Skopju. V Nemčiji se je v različnih mestih zbralo več sto aktivistov.

-----

Spodaj prilagamo prevedeno izjavo ene izmed zasedenih univerz ter predlagamo nekatere uporabne povezave za poglobljeno spremljanje zgodbe.

-----

Tu smo, povsod smo, mi smo podoba iz prihodnosti!



Če ne zažigam,
Če ne zažigaš,
Če ne zažigamo,
Kako bo temo zamenjala luč?

(Nazi Hikmet, “Like Kerem”, turški pesnik, komunist, politični zapornik)


Psi s stisnjenimi zobmi v strahu tulijo: nazaj v normalnost – gostija norcev se je končala. Filologi asimilacije so iz malh že privlekli svoje ostre besede nežnosti: »Pripravljeni smo pozabiti, razumeti, oprostiti razburljivost teh nekaj dni, a od sedaj naprej se obnašajte kot se spodobi, sicer bomo na pomoč poklicali naše sociologe, antropologe in psihiatre! Kot dobri starši smo zadržano tolerirali vaš čustveni izbruh – poglejte kako sedaj prazne mize, pisarne in izložbe samevajo! Napočil je trenutek vrnitve in tisti, ki bodo zavrnili to sveto dolžnost, bodo trpeli posledice, bodo postavljeni pod upravo sociologov in psihiatrov.« Nad mestom plava opozorilo: »Ali si na svojem mestu?« Demokracija, družbena harmonija, nacionalna enotnost in vsa ostala velika ognjišča, ki smrdijo po smrti, so že razširila svoje morbidne roke.

Oblast (od vlade pa do družine) ne namerava zgolj zatreti vstaje in njene generalizacije, temveč vzpostaviti odnos pokorščine. Odnos, ki politično življenje, bios, definira kot sfero kooperacije, kompromisa in konsenza. “Politika je politika konsenza; vse ostalo so vojne tolp, nemiri, kaos”. To je ustrezen prevod tistega, kar nam govorijo, njihovih naporov, da bi zanikali živo jedro vsake akcije in nas ločili, izolirali od vsega tistega, kar lahko naredimo: ne združiti dvojega v eno, ampak prelamljati znova in znova eno na dvoje. Soočeni z mandarini harmonije, baroni miru in tišine, zakona in reda, moramo postati dialektiki. Njihovi triki so obupno zastareli, njihova beda se jasno blešči na debelih trebuhih sindikalnih voditeljev, v izpranih očeh posrednikov, ki kot mrhovinarji prežijo na vsako negacijo, na vsako strast do realnega. Videli smo jih na delu maja, videli smo jih v Los Angelesu in Brixtonu, desetletja dolgo smo jih gledali, kako ližejo sedaj že dolgo bele kosti Politehnike [1] iz leta 1973. Spet smo jih videli včeraj, ko so se, namesto, da bi pozvali na trajno splošno stavko, poklonili legalnosti in odpovedali protestni pohod stavkajočih. Še predobro namreč vedo, da pot do posplošenja vstaje leži v polju produkcije – v prilastitvi produkcijskih sredstev sveta, ki nas uničuje.

Zora jutrišnjega dne se bo iztekla v dan brez kakršnekoli gotovosti. Kaj bi sploh lahko bilo bolj osvobajajoče, po tolikih letih gotovosti in stabilnosti? Krogla je prekinila brutalno sosledje vseh teh identičnih dni. Umor 15 letnega fanta je bil trenutek pretresa, ki je bil dovolj močan, da je svet obrnil na glavo. Pretres, ki nemo strmenje v še en dan pripelje do misli, ki se simultano porajajo v glavah mnogih: »Dovolj je bilo vsega, niti koraka dalje, vse se mora spremeniti in mi bomo tisti, ki bodo to storili.« Maščevanje Alexove smrti se je transformiralo v maščevanje za vsak dan, v katerega smo se prisiljeni zbuditi v tem svetu. Nenadoma je tisto, kar se je zdelo tako težko, postalo tako lahko.

To je to, kar se je zgodilo, to je to, pri čem smo. Če nas je česa strah, nas je strah povratka v normalnost. V uničenih in oropanih ulicah naših mest ne vidimo zgolj očitnih rezultatov našega besa, vidimo predvsem možnost, da zares začnemo živeti. Ne rabimo storiti drugega, kot da se zlijemo s to možnostjo in jo transformiramo v živo izkušnjo, ki bo utemeljena v polju vsakdanjega življenja, na naši kreativnost, naši moči, da materializiramo naše želje, naši moči, da namesto, da se predajamo kontemplaciji, ustvarjamo realno. To je naš vitalni prostor. Vse ostalo je smrt.

Tisti, ki hočejo razumeti, bodo razumeli. Sedaj je čas, da pretrgamo nevidne niti, ki nas vse vežejo na patetično malo življenje. To ne pomeni samo ali nujno napada na policijske postaje, požiganje nakupovalnih središč in bank. Trenutek, ko nekdo zapusti udoben kavč in pasivno kontempliranje svojega lastnega življenja, ko gre na ulico, se začne pogovarjati in poslušati, ko pozabi na svojo zasebnost; ta trenutek v polje družbenih odnosov vpelje destabilizacijsko silo, ki ima moč atomske bombe. Takšno moč ima ravno zato, ker je dosedanja fiksacija ljudi na lasten mikrokozmos tista sila, ki ohranja krožno gibanje delcev okoli jedra. Tisto gibanje, ki vrti (kapitalistični) svet. Vprašanje dneva je: biti z uporniki ali biti sam. Smo v enem od tistih redkih trenutkov, ko je to vprašanje hkrati tako absolutno in realno.

11/12/2008 Pobuda zasedene “Athens School of Economics and Business”


[1] Mesto najmočnejšega upora zoper diktaturo.

-----
Uporabne povezave za nadaljnje spremljanje zgodbe:
Predhodne zgodbe:

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

Europe: Final Countdown! :)
Salut!

Anonimni pravi ...

Police breaking into shops:
http://www.youtube.com/watch?v=2RSXXkxJauw

mina pravi ...

kdaj pa bomo mi zaceli poziganje?
ceprav nas je polgoltnila letargija...