ponedeljek, 08. september 2008

Novice 08/09/08

Prekršimo rasistični konsenz!

Anti-fašistični akcijski dnevi, 19. - 21. september 2008, Celovec


Na Šenturški gori (Ulrichsberg) prevladuje tista podoba o zgodovini, ki pretvarja nemške zločince v žrtve in ki goji protikulturo, ki slavi nacionalsocializem. S posredovanjem 'dobrih starih vrednot' veča sprejemljivost za rasistično in ksenofobno politiko.

Pri vsakoletni proslavi izražajo obiskovalci Ulrichsberga svojo ideološko željo po beli 'Evropi domovin'. Dokler obstajajo države, bodo ne-državljani v tem smislu brezpravni in izključeni. Na Ulrichsbergu, kjer se spominjajo samo žrtev lastne skupine, negujejo še dodatno narodni motiv za ločevanje ljudi. Eni so del nemškega 'narodnega telesa', drugi pa narodu tuji elementi.

Politika, ki se usmerja proti 'tujcem' (po pravni definiciji tisti, ki pred zakonom niso enaki), in ki jo uresničujejo odgovorni, ima konkretne posledice za ljudi. Tako se Haider neutrudno prsi s svojo politiko deportiranja ljudi in zahteva celo posebne nastanitve za azilante. V volilnem boju spet z rasizmom lovijo glasove volilcev. Posredniki informacij prispevajo svoje in so obenem zrcalo javnega mnenja: v poročanju medijev se zrcali vsakodnevni rasizem povprečnega prebivalstva, in grozljivo je bilo, kako so poročali o požaru, ki je besnel 21.junija v azilantskem domu v Celovcu.

Na letošnji demonstraciji v petek - in ne samo tam - naj torej velja: prekršimo rasistični konsenz!

u-berg

Nikoli več Ulrichsberg!

Preprečimo revizionistično negovanje tradicij


Že 49-ič vabi t.i. Ulrichsberggemeinschaft, ki je združenje raznih domovinskih in kameradskih zvez, k proslavi na gori. Tam iz leta v leto obhajajo spominsko proslavo za bojne enote esesovcev in wermahta, na kateri si potrjujejo kolektivno nedolžnost avstrijcev nad nacionalsocializmom. "Ta generacija, ki je morala obnoviti Avstrijo iz ruševin, ni bila sestavljena iz vojnih zločincev. Vojne si ni nikoli ni želela, ni strmela po njej in ji tako tudi ni treba odgovarjati zanjo", je izjavil Peter Steinkeller, predsednik Ulrichsberggemeinschaft, leta 2006 pri proslavi. Zgodovinski revizionizem, relativiranje sokrivde nad zločinskim in uničevalnim bojnim pohodom wermahta in esesovcev, relativiranje sokrivde nad shoah, povzdigovanje padlih vojakov in povratnikov v junake, to vse se skriva za fasado "mirovne in evropske proslave". Odgovornost za celotne vojne zločine prelivajo na majhno vrsto nacistov visokega ranga, tedaj sodelujoči posamezniki (oni sami) pa naj bi bili samo "izpolnjevalci" svoje "vojaske dolžnosti". Glorificiranje pojma Evrope, se nanaša na čas, ko so esesovci in njih pomagači prišli iz vseh kotov Evrope in so se "z orožjem bojevali proti boljševizmu" (KAM 1982/10, 1). Zahtevajo "Evropo narodov", ki naj v nasprotju k predstavi o "Združenih Državah Evrope" zagotavlja stroge etnične in kulturne meje, "en jasen ne k multikulturnosti, kjer je vse enako" (Haider 2000).


Ulrichsberggemeinschaft

Cilj društva "spominsko mesto za povratnike 'Ulrichsberg'" (Ulrichsberggemeinschaft), ki je začelo z aktivnim delovanjem tik po koncu vojne, je bil spočetka postaviti spominsko mesto in je odtlej organizirati vsakoletno srečanje. Društvo objema ražlicne organizacije, kot na primer razna kameradovska združenja in združenja vojnih žrtev (na strani wermahta) med njimi "avstrijska kamerdovska zveza" (ÖKB), "koroški Abwehrkämpferbund" (KAB), "koroški hajmatdinst" (KHD), "kameradstvo bivših alpincev", "zveza povratnikov Koroška", "red nosilcev viteškega križa" in "volksdeutsche Landsmannschaft", tako kot društva, ki stojijo blizu avstrijski vojski in razlicna koroška kulturna društva in t.i. Freizeitvereine. S srečanjem simpatizirajo tudi ljudje izven desničarskih strank in njih privržencev (v najboljšem primeru so ljudje nezainteresirani). Dober primer je sedanji predsednik Ulrichsberggemeinschaft Rudolf Gallob, ki je bil namestnik deželnega glavarja za socialdemokratsko stranko.


Bojne enote esesovcev, wermaht, K IV in alpinci

Pri svečanostih se spominjajo padlih kameradov in njihovega "izpolnjevanja vojaške dolžnosti". Negujejo mit o "bojni in žrtvovalni smrti" za "svoboden Vaterland" ki so ga branili v svetovnih vojnah in v "koroškem abwehrkampfu". Tako so se v pridigah 1974 in 1979 spomnili esesovskega obersturmbannfirerja Walterja Rederja, ki je tedaj odsedel zaporno kazen v Italiji. 1974 je na srečanju menil "župnik" Hildebrandt, ki je bil "povratnik": "Ne potrebujemo vojne, da lahko doživljamo in vadimo kameradstvo, ker če bi vsi narodi bili pod križem, ne bi bilo vojnih ujetnikov, potem bi bil v svobodi tudi major Walter Reder in potem ne bi imeli prav samo zmagovalci, potem bi imeli spravo." Pod poveljem Rederja je 29. Septembra 1944 bila porušena celotna regija med Bolonjo in Firencami, "povračilo" za napade tamkajšnih partizanov. Pri tej akciji je bilo ubitih nad 800 civilistov. Vojaško sodišče v Bolonji ga je obsodilo na dosmrtno ječo. 1985 so Rederja vendar spustili in pri vstopu v Avstrijo mu je tedanji obrambni minister Frischenschlager (FP) z rokovanjem izrekel dobrodošlico. Ključno mesto pri letnih srečanjih zavzema K IV, organizacija veteranov bivših članov bojnih enot SSa. Za K IV predstavljajo bojne enote esesovcev četrti del wermahta. N ta način skušajo razveljaviti sodbe nürenberških procesov, v katerih so bili jasno navedeni kot "del zločinske organizacije". Na dan pred slovesnostjo na Ulrichsbergu K IV že tradicionalno prireja spremno prireditev v Krivi Vrbi, ki je znana pod imenom "Krumpendorftreffen". Ta naj fungira kot premostitev med "starimi" in "mladimi". Tam se srečavajo neo-nacisti in stare "velikosti" kot so SS-obersturmbannfirer Soeren Kam ali tudi Gudrun Burwitz, hčerka Himmlerja.

Na gori prakticirajo zgodovinski revizionizem in bagateliziranje ter relativiranje shoah, in to večinoma neprikrito. Tako je slavnostni govornik Erich Vallon leta 1979 cinično menil: "Če nas avstrijski dokumentacijski center ožigosa za desne ekstremiste, nas to ne moti. Saj k večjemu dokaže, da je stališče in pogled bivših vojakov na fronti drugačen od tistih, ki so svoje fronte doživeli za bodečo žico, ali v emigraciji." Navzoči so na Ulrichsbergu tudi bivši pripadniki "alpincev", specialne enote wermahta. Njim pripisujejo številne masakre v Grciji, Italiji, Franciji, na Finskem, v Jugoslaviji, na Poljskem, v Albaniji, Sovjetski Zvezi in na Kavkazu.


Odškodnina za žrtve!

Na dvoježicnem območju Koroške, na meji s Slovenijo, se je v drugi svetovni vojni dogajal edini vojaško pomemben oboroženi boj proti nacističnemu režimu na ozemlju tedanjega "rajha". Koroška je bila in ostala do danes trdnjava nemškega nacionalizma, ki partizane do danes difamira kot izdajalce. V členu 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 so bile določene temeljne pravice slovenske "manjsine" na Koroškem in Štajerskem. Do današnjega dne se teh pravic ne upošteva in celo postavljanje dvojezičnih krajevnih napisov se preprečuje. V predstavah "slovenskega" kot sovražnega se povezujejo slovanofobni resentimenti z glorifikacijo "abwerkampfa" proti boljševizmu ter s sovraštvom proti "komunističnih tito partizanov". Njihov merodajni prispevek k osvoboditvi Koroške od nacionalsocializma pa ostane namenoma prezrt.

Do današnjega dne ni odškodnin za žrtve zločinov wermahta, čeprav je vodila antisemitsko in rasistično uničevalno vojno in je tako vojasko uresničila ideologijo nacionalsocializma. Zlasti Avstrija, država storilcev, še zmeraj ne prevzema odgovornosti za zločine wermahta. Iz tega razloga odškodnin za vse žrtve esesovcev in wermahta v bljižni bodočnosti verjetno ne bo. Medtem ko v Avstriji kazensko pravno ne zasledujejo nekdanjih morilcev in morilk in si ti lahko celo vračunajo njihova "službena leta" za pokojnino, zavlačujejo da bi žrtve nacionalsocializma, dezerterji in partizani bili odškodovani. Dokler je preprosto rečeno prepozno.

Pozivamo na antifašistične akcijske dni od 19. do 21. Septembra v Celovcu!

Nikoli Več Ulrichsberg!
Proti revizionističnem mitu o Avstriji kot žrtvi!
Za razpustitev srečanja na Ulrichsbergu!
Za kaznovanje zadnjih živih vojnih zločincev!
Za takojšnjo rehabilitacijo dezerterjev "wermahta"!

-----

Več informacij, kot tudi arhiv aktivnosti v prejšnih letih, najdete na:

U-berg.at

Ni komentarjev: