NOVICE

Še vedno nemiri v Grčiji

Noč terorja v Eksarhiji

Skoraj leto dni po tem, ko je bil v atenski Eksarhiji ustreljen Alexandros Grigoropoulos, je 8. oktobra skupina ljudi napadla banke in korporacije v tem okrožju. Akcije so se odvile v znak solidarnosti s tremi tovariši, ki so priprti in obtoženi sodelovanja v skupini Zarota ognjenih brigad (“Conspiracy of the Cells of Fire”). Posledično je v noči na 9. oktober v Eksarhijo navalilo na stotine policistov. Vpadli so v lokale in bare, aretirali na stotine ljudi ter jih okoli petdeset odpeljali na policijsko postajo. Naslednji dan so policisti v omenjeni soseščini nadaljevali z ustavljanjem in preiskovanjem ˝sumljivih˝ ljudi. Poročali so o več kot osemdesetih priporih. Tretjega dne so prebivalci in skupščina samo-organiziranega parka v Eksarhiji pozvali k demonstracijam, medtem ko se je policijska okupacija celotnega območja, pospremljena z udarci, zastraševanjem in številnimi aretacijami, nadaljevala. Vse jasneje postaja, da nameravajo oblasti v Eksarhiji uvesti še trajnejšo prisotnost, čemur se ljudje seveda upirajo. Kaj se bo v Eksarhiji dogajalo v naslednjih dneh in tednih je odločilnega pomena – saj je potrebno policiji preprečiti neomejeno uporabo nasilja vzdolž celotne države.

Policijskim udarcem podlegel nov migrant

26. septembra je policija nasilno vdrla v hišo Mohammada Atif Kamrana, 25-letnega pakistanskega migranta, živečega v okolici Aten. Kamran je bil obtožen nasilnega vedenja do otroka. Policisti so v hiši vpili ter delili udarce vsej družini, nato pa Mohammada odvlekli na lokalno policijsko postajo, ki je zanj v hipu postala mučilnica. V dveh dneh, kolikor so ga zadrževali, je bil zvezanih rok in nog podvržen brezobzirnim udarcem in električnim šokom. Naslednjega dne se je našla priča, ki je potrdila, da so aretirali napačnega. Kamranova družina in sosedje so vedeli za mučenje s strani policije, vendar so v strahu, da Mohammada ne bi mogli odpeljati v bolnišnico, molčali. Desetega oktobra je umrl. Policija je poskušala umor prikriti, zato je pritisnila na njegovega brata, ki je moral podpisati izjavo, da je Kamran policijsko postajo zapustil brez modric.

Okupacija mestne posvetovalnice v Nikaii

Teden dni po Mohammadovi smrti je bila v Nikaii, v predmestju Aten, kjer je živel, s strani anarhističnih skupin in lokalne skupščine iz sosednjih območij sklicana demonstracija, ki se jo je udeležilo okoli štiristo protestnikov. Shod so pričeli na glavni ulici in se mimo Atifove hiše namenili proti policijski postaji. Z vseh strani jih je ˝spremljalo˝ veliko število specialcev in policistov na motorjih. Demonstracijo je poleg močnega neurja zmotil še ˝dež˝ kamnov pred policijsko postajo. Mirno nadaljevanje protesta in umik izpred postaje so nato nasilno poskušale ustaviti specialne policijske enote. Čeprav so demonstranti, na obeh koncih shoda povezani v verigo, policijske napade zdržali, jih je bilo nekaj v megli solzivca aretiranih. Zato je večje število demonstrantov okupiralo Mestno posvetovalnico in zahtevalo takojšnjo izpustitev pridržanih ter že obtoženih osmih tovarišev, ovržbo vseh obtožb in takojšnji umik policijskih sil iz soseščine ter izpred okupirane zgradbe. Po končani okupaciji posvetovalnice se je nekaj ljudi odločilo okupirati zgradbo Atenske univerze, za katero so upali, da bo ponudila večjo možnost izpostavljanju primerov Kamrana in osmih demonstrantov, ki so jih poskušali mediji hitro zakriti. Nova državna doktrina ˝demokracije in železne pesti˝ se tu kaže v polnem sijaju – kot je objavil novi minister za javni red – proti vsem, ki se upirajo. Proti shodom delavcev in nezaposlenih iz Peramskih ladjedelnic (15.10.), proti okupirani Eksarhiji, proti okupaciji univerz s strani študentov. Policijsko barbarstvo je samo zatiralna verzija državno-kapitalističnega barbarstva: represija, izkoriščanje, podrejanje, smrt. Državni terorizem se nadaljuje. Vzporedno z njim pa se nadaljuje boj za socialno in individualno emancipacijo, za svobodni svet, za svet brez oblasti.