Novice 08/09/08

Prekršimo rasistični konsenz!

Anti-fašistični akcijski dnevi, 19. - 21. september 2008, Celovec


Na Šenturški gori (Ulrichsberg) prevladuje tista podoba o zgodovini, ki pretvarja nemške zločince v žrtve in ki goji protikulturo, ki slavi nacionalsocializem. S posredovanjem 'dobrih starih vrednot' veča sprejemljivost za rasistično in ksenofobno politiko.

Pri vsakoletni proslavi izražajo obiskovalci Ulrichsberga svojo ideološko željo po beli 'Evropi domovin'. Dokler obstajajo države, bodo ne-državljani v tem smislu brezpravni in izključeni. Na Ulrichsbergu, kjer se spominjajo samo žrtev lastne skupine, negujejo še dodatno narodni motiv za ločevanje ljudi. Eni so del nemškega 'narodnega telesa', drugi pa narodu tuji elementi.

Politika, ki se usmerja proti 'tujcem' (po pravni definiciji tisti, ki pred zakonom niso enaki), in ki jo uresničujejo odgovorni, ima konkretne posledice za ljudi. Tako se Haider neutrudno prsi s svojo politiko deportiranja ljudi in zahteva celo posebne nastanitve za azilante. V volilnem boju spet z rasizmom lovijo glasove volilcev. Posredniki informacij prispevajo svoje in so obenem zrcalo javnega mnenja: v poročanju medijev se zrcali vsakodnevni rasizem povprečnega prebivalstva, in grozljivo je bilo, kako so poročali o požaru, ki je besnel 21.junija v azilantskem domu v Celovcu.

Na letošnji demonstraciji v petek - in ne samo tam - naj torej velja: prekršimo rasistični konsenz!



Nikoli več Ulrichsberg!

Preprečimo revizionistično negovanje tradicij


Že 49-ič vabi t.i. Ulrichsberggemeinschaft, ki je združenje raznih domovinskih in kameradskih zvez, k proslavi na gori. Tam iz leta v leto obhajajo spominsko proslavo za bojne enote esesovcev in wermahta, na kateri si potrjujejo kolektivno nedolžnost avstrijcev nad nacionalsocializmom. "Ta generacija, ki je morala obnoviti Avstrijo iz ruševin, ni bila sestavljena iz vojnih zločincev. Vojne si ni nikoli ni želela, ni strmela po njej in ji tako tudi ni treba odgovarjati zanjo", je izjavil Peter Steinkeller, predsednik Ulrichsberggemeinschaft, leta 2006 pri proslavi. Zgodovinski revizionizem, relativiranje sokrivde nad zločinskim in uničevalnim bojnim pohodom wermahta in esesovcev, relativiranje sokrivde nad shoah, povzdigovanje padlih vojakov in povratnikov v junake, to vse se skriva za fasado "mirovne in evropske proslave". Odgovornost za celotne vojne zločine prelivajo na majhno vrsto nacistov visokega ranga, tedaj sodelujoči posamezniki (oni sami) pa naj bi bili samo "izpolnjevalci" svoje "vojaske dolžnosti". Glorificiranje pojma Evrope, se nanaša na čas, ko so esesovci in njih pomagači prišli iz vseh kotov Evrope in so se "z orožjem bojevali proti boljševizmu" (KAM 1982/10, 1). Zahtevajo "Evropo narodov", ki naj v nasprotju k predstavi o "Združenih Državah Evrope" zagotavlja stroge etnične in kulturne meje, "en jasen ne k multikulturnosti, kjer je vse enako" (Haider 2000).


Ulrichsberggemeinschaft

Cilj društva "spominsko mesto za povratnike 'Ulrichsberg'" (Ulrichsberggemeinschaft), ki je začelo z aktivnim delovanjem tik po koncu vojne, je bil spočetka postaviti spominsko mesto in je odtlej organizirati vsakoletno srečanje. Društvo objema ražlicne organizacije, kot na primer razna kameradovska združenja in združenja vojnih žrtev (na strani wermahta) med njimi "avstrijska kamerdovska zveza" (ÖKB), "koroški Abwehrkämpferbund" (KAB), "koroški hajmatdinst" (KHD), "kameradstvo bivših alpincev", "zveza povratnikov Koroška", "red nosilcev viteškega križa" in "volksdeutsche Landsmannschaft", tako kot društva, ki stojijo blizu avstrijski vojski in razlicna koroška kulturna društva in t.i. Freizeitvereine. S srečanjem simpatizirajo tudi ljudje izven desničarskih strank in njih privržencev (v najboljšem primeru so ljudje nezainteresirani). Dober primer je sedanji predsednik Ulrichsberggemeinschaft Rudolf Gallob, ki je bil namestnik deželnega glavarja za socialdemokratsko stranko.


Bojne enote esesovcev, wermaht, K IV in alpinci

Pri svečanostih se spominjajo padlih kameradov in njihovega "izpolnjevanja vojaške dolžnosti". Negujejo mit o "bojni in žrtvovalni smrti" za "svoboden Vaterland" ki so ga branili v svetovnih vojnah in v "koroškem abwehrkampfu". Tako so se v pridigah 1974 in 1979 spomnili esesovskega obersturmbannfirerja Walterja Rederja, ki je tedaj odsedel zaporno kazen v Italiji. 1974 je na srečanju menil "župnik" Hildebrandt, ki je bil "povratnik": "Ne potrebujemo vojne, da lahko doživljamo in vadimo kameradstvo, ker če bi vsi narodi bili pod križem, ne bi bilo vojnih ujetnikov, potem bi bil v svobodi tudi major Walter Reder in potem ne bi imeli prav samo zmagovalci, potem bi imeli spravo." Pod poveljem Rederja je 29. Septembra 1944 bila porušena celotna regija med Bolonjo in Firencami, "povračilo" za napade tamkajšnih partizanov. Pri tej akciji je bilo ubitih nad 800 civilistov. Vojaško sodišče v Bolonji ga je obsodilo na dosmrtno ječo. 1985 so Rederja vendar spustili in pri vstopu v Avstrijo mu je tedanji obrambni minister Frischenschlager (FP) z rokovanjem izrekel dobrodošlico. Ključno mesto pri letnih srečanjih zavzema K IV, organizacija veteranov bivših članov bojnih enot SSa. Za K IV predstavljajo bojne enote esesovcev četrti del wermahta. N ta način skušajo razveljaviti sodbe nürenberških procesov, v katerih so bili jasno navedeni kot "del zločinske organizacije". Na dan pred slovesnostjo na Ulrichsbergu K IV že tradicionalno prireja spremno prireditev v Krivi Vrbi, ki je znana pod imenom "Krumpendorftreffen". Ta naj fungira kot premostitev med "starimi" in "mladimi". Tam se srečavajo neo-nacisti in stare "velikosti" kot so SS-obersturmbannfirer Soeren Kam ali tudi Gudrun Burwitz, hčerka Himmlerja.

Na gori prakticirajo zgodovinski revizionizem in bagateliziranje ter relativiranje shoah, in to večinoma neprikrito. Tako je slavnostni govornik Erich Vallon leta 1979 cinično menil: "Če nas avstrijski dokumentacijski center ožigosa za desne ekstremiste, nas to ne moti. Saj k večjemu dokaže, da je stališče in pogled bivših vojakov na fronti drugačen od tistih, ki so svoje fronte doživeli za bodečo žico, ali v emigraciji." Navzoči so na Ulrichsbergu tudi bivši pripadniki "alpincev", specialne enote wermahta. Njim pripisujejo številne masakre v Grciji, Italiji, Franciji, na Finskem, v Jugoslaviji, na Poljskem, v Albaniji, Sovjetski Zvezi in na Kavkazu.


Odškodnina za žrtve!

Na dvoježicnem območju Koroške, na meji s Slovenijo, se je v drugi svetovni vojni dogajal edini vojaško pomemben oboroženi boj proti nacističnemu režimu na ozemlju tedanjega "rajha". Koroška je bila in ostala do danes trdnjava nemškega nacionalizma, ki partizane do danes difamira kot izdajalce. V členu 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 so bile določene temeljne pravice slovenske "manjsine" na Koroškem in Štajerskem. Do današnjega dne se teh pravic ne upošteva in celo postavljanje dvojezičnih krajevnih napisov se preprečuje. V predstavah "slovenskega" kot sovražnega se povezujejo slovanofobni resentimenti z glorifikacijo "abwerkampfa" proti boljševizmu ter s sovraštvom proti "komunističnih tito partizanov". Njihov merodajni prispevek k osvoboditvi Koroške od nacionalsocializma pa ostane namenoma prezrt.

Do današnjega dne ni odškodnin za žrtve zločinov wermahta, čeprav je vodila antisemitsko in rasistično uničevalno vojno in je tako vojasko uresničila ideologijo nacionalsocializma. Zlasti Avstrija, država storilcev, še zmeraj ne prevzema odgovornosti za zločine wermahta. Iz tega razloga odškodnin za vse žrtve esesovcev in wermahta v bljižni bodočnosti verjetno ne bo. Medtem ko v Avstriji kazensko pravno ne zasledujejo nekdanjih morilcev in morilk in si ti lahko celo vračunajo njihova "službena leta" za pokojnino, zavlačujejo da bi žrtve nacionalsocializma, dezerterji in partizani bili odškodovani. Dokler je preprosto rečeno prepozno.

Pozivamo na antifašistične akcijske dni od 19. do 21. Septembra v Celovcu!

Nikoli Več Ulrichsberg!
Proti revizionističnem mitu o Avstriji kot žrtvi!
Za razpustitev srečanja na Ulrichsbergu!
Za kaznovanje zadnjih živih vojnih zločincev!
Za takojšnjo rehabilitacijo dezerterjev "wermahta"!

-----

Več informacij, kot tudi arhiv aktivnosti v prejšnih letih, najdete na:

U-berg.at

Novice 02/09/2008

CIRKUS MODRIH KLOVNOV NA BALKANIKA CORE FESTIVALU

BALKANIKA CORE FESTIVAL je mednarodni hardcore punk festival, katerega namen je postati eden večjih in prepoznavnejših tovrstnih festivalov v južnem delu Evrope. Je nepridobitne narave, docela izpeljan brez kakršne koli finančne podpore in sponzorskih sredstev, na osnovi prostovoljnega dela ter ljubezni in spoštovanja do punk glasbe v vseh njenih hibridih. Balkanika Core spada med festivale, ki se ne ustavijo pri glasbeni ponudbi, temveč celotno festivalsko dogajanje pretvorijo v svojevrstno skupnost glasbenih skupin in obiskovalcev ter postanejo prostor druženja in medsebojne pomoči. V treh dneh je Balkanika Core omogočila umik v svet, kjer ne veljajo zakonitosti družbeno-političnega vsakdana in kjer brez pretiravanja lahko trdimo, da so za prisotne na festivalu minili brez nasilja, sovraštva, v spoštovanju do enakosti in strpnosti med ljudmi. Na žalost pa obiskovalci in zaposleni v kranjskem trgovskem centru Supernova tega niso bili pripravljeni videti, temveč so obiskovalce prireditve takoj označili na podlagi njihovega videza, jih že vnaprej obsodili glede njihovega obnašanja ter se zatekli k najlažji rešitvi, to je k odkriti nestrpnosti, uporabi verbalnega nasilja, ki se je končalo s policijsko intervencijo.

V četrtek, 28.8.2008, se je na festivalu zbralo približno 600 obiskovalcev iz celega sveta. Ta dan kljub velikemu številu ljudi ni bilo niti enega incidenta, vse se je odvilo mirno. Že naslednje jutro pa so obiskovalci, ki so zapustili prireditveno prizorišče, bili v bližnjem nakupovalnem centru deležni nestrpnosti zaradi njihovega videza. Podili so jih iz lokalov in trgovin, bili do njih arogantni in zaničljivi, njihovo obnašanje pred trgovino – sedenje, pitje, glasno pogovarjanje in smejanje – pa so spremljali z zgražanjem. Poudarjamo, da pri tem niso ogrožali nikogar, ki se je tistega dne namenil v nakupovalni center, nihče ni bil nadlegovan, kakorkoli oškodovan ali poškodovan, temveč so se obiskovalci nakupovalnega centra vnaprej počutili ogrožene sami samo zato, ker jim je ta (sub)kultura neznana in tuja. Incident, ki se je zgodil, je posledica odnosa in dejanj lastnikov lokalov v nakupovalnem centru do obiskovalcev festivala. Le ti so se počutili nezaželene in diskriminirane, niso jih obravnavali kakor ostale goste, zaradi česar je prišlo do napetosti. V čem so toliko slabši od drugih, da ne bi mogli plačati tako kot ostali, kot da je njihov denar vreden manj.

Policija je ob posredovanju zaradi prijave kršenja javnega reda in miru IZVEN PRIZORIŠČA FESTIVALA ravnala pretirano, kot da bi v množici tujcev videla grožnjo. Obiskovalce so pregnali izpred Mercator centra in jih pospremili do prizorišča festivala, vdrli v del, kjer so bili postavljeni šotori in s pendreki pretepali tudi speče ljudi. Prizorišče so zaprli in čakali okrepitve, ki so prišle v velikem številu, kljub temu, da so (dva) domnevna kršitelja že odpeljali in da ni bilo NOBENE potrebe po taki reakciji. Predstavnik policije Marko Novak, ki je vodil ta policijski cirkus, je zahteval od organizatorja, da prekine prireditev in odstrani vse obiskovalce v roku ene ure Z ODKRITO GROŽNJO ORGANIZATORJU, da bo sicer POLICIJA NAPADLA s specialno enoto policije, vodnimi topovi, policijskimi psi in z solzivcem. V vsem tem času smo organizatorji festivala sodelovali v pregovarjanju s policijo, vendar pa so bili vsi naši predlogi, s katerimi bi se lahko izognili še večji napetosti in nepotrebni agresiji, brezkompromisno zavrnjeni. Šele ko je del obiskovalcev že zapustil območje festivala, smo dosegli, da se prizorišče izprazni do 11. ure naslednjega dne. Preostanek noči je kljub policijskemu šovu minila mirno, organizatorji pa smo se dogovorili, da izpeljemo ostanek dogodka na Metelkovi v Ljubljani, kjer se je koncert odvil mirno kljub trikrat premajhni dvorani in slabših prireditvenih pogojih. Pri tem bi se radi zahvalili za podporo Menzi pri koritu in A info točki, ki so nam odstopili prostor ter pomagali, da smo lahko dogodek izpeljali do konca. Savski otok in okolica Bazena pa sta bila za obiskovalci temeljito pospravljena.

Popolnoma jasno je, da je bila prekinitev prireditve škodljiva in nepotrebna, saj se domnevna kršitev javnega reda in miru ni zgodila na prireditvenem prostoru. Zanima nas, ali je to uresničevanje pravnih načel o omejenosti represije in sorazmernosti policijske intervencije, ki jo naši politiki, polnih lepih besed o pravni državi, zagovarjajo. Njihova dejanja kažejo, da so očitno pravice do združevanja, enakopravnosti in strpnosti, ki naj bi bile ustavne kategorije naše države, le mrtve črke na papirju, na katere se policija ne ozira. Zakaj ne prekinejo nogometnih tekem zaradi masovnih neredov in kršitev javnega reda in miru v obliki pretepov in vandalizma, ki je po obsegu veliko večji kot pa nek incident, ki se je zgodil v Kranju?! Navkljub dobri organizaciji nas je predstavnik policije obtožil, da nimamo dovolj redarjev, kar mi zavračamo, saj smo za prireditveni prostor in obiskovalce dobro skrbeli. Kaj se dogaja izven prireditvenega prostora, to je v nakupovalnem centru, se nas organizatorjev ne tiče, kljub temu pa smo predhodno o festivalu obvestili lokalno skupnost in nakupovalni center, kjer je varnost zagotavljala varnostna služba G7. Tudi mediji, ki so o dogodku poročali, se o dogodku niso pozanimali pri vseh vpletenih, temveč so sprejeli uradno pojasnilo policije in o nas poročali kot o razgrajačih in izgrednikih. To absolutno ZAVRAČAMO, saj menimo, da je do incidenta prišlo izključno zaradi nestrpnosti in pretirane policijske represije.

S tem cirkusom plavih klovnov je predstavnik policije Marko Novak pokazal absolutno nesposobnost fleksibilnega reševanja situacije, zatekel se je k najlažji rešitvi, to je izrabi absolutne pozicije moči in samo s posredovanjem organizatorjev, ki smo ves čas mirili obiskovalce festivala, ni prišlo do izgredov. Predstavnik policije, ki je nad »uspešno« izvedeno akcijo verjetno zadovoljen, je obiskovalcem iz celega sveta pokazal, da je Slovenija še vedno policijska država ter hkrati s nepotrebnim klicem kakih 50-ih pripadnikov specialnih enot ponovno oškodoval davkoplačevalce. Organizatorji festivala obžalujemo, da je kljub tako imenovani usposobljenosti policije osamljen incident dobil nepotrebne razsežnosti in smo prepričani, da bi se vso nastalo situacijo dalo rešiti na veliko bolj miren in razumen način. In nazadnje, omenjeni dogodek ne pomeni konec festivala; podpora obiskovalcev, nastopajočih, sorodnih skupin in organizacij so nam potrdili, da je Balkanika Core dober, vsebinsko kvaliteten in potreben festival. Zato lahko rečemo samo:

Vidimo se naslednje leto!


AKD Izbruh Kranj in Klub Gromka/R.A.F.A.L., AKC MM, Ljubljana
Organizatorji Balkanika Core festivala

V Kranju, 2.9.2008

Dodatek: Predstavnik policije je bil Mitja Herak in ne Marko Novak. G. Novak je bil sicer dogodku prisoten, vendar pa ni izvajal končnih odločitev. Za napako se iskreno opravičujemo. (BCF)