Novice 11/11/10

KAPITAL UBIJA ŽIVLJENJE:
ustavimo Lafarge in njihove pomagače!

„Aprila 2009 je država Lafarge Cementu izdala sramotno okoljevarstveno dovoljenje, v katerem mu je dovolila sosežiganje nevarnih odpadkov (t.i. “alternativnih goriv”) in večkratno preseganje emisij, kakršne imajo celo sežigalnice. Lafarge je, z izrecnim privoljenjem države, danes prvi v Sloveniji po emisijah benzena in nekaterih težkih kovin. Trboveljčani so imeli že pred sosežiganjem odpadkov 3× večjo možnost, da umrejo pred 65. letom, v primerjavi, denimo, s prebivalci Logatca. Zadosti!“
Iz poziva na protestni shod pred Vlado RS v Ljubljani „DOST’ MAMO! Zadnji mirni protest Zasavcev v Ljubljani“.

Kapitalistična družbena ureditev, ki smo jo prisiljeni živeti, temelji na izkoriščanju ljudi in narave. V imenu dobička, ki ga je vladajoča ideologija postavila za glavno vrednoto obstoječega sistema, je dovoljeno vse. Ni več pomembno človeško življenje, zdravje nas in prihodnjih generacij, kaj šele družbeno blagostanje in dostojanstvo vsakega posameznika. V interesu kapitala se vodi nora politika in izvaja sramotna praksa, ki prinaša katastrofalno negativne učinke na življenja ljudi. Pri tem država in politiki vestno pomagajo kapitalistom, saj ustvarjajo pogoje in tudi zakonsko podlago za izvajanje njihovih načrtov. Država je bila vedno zaščitnik kapitala, to svojo vlogo pa vestno izpolnjuje tudi danes.

Ena izmed neposrednih posledic kapitalističnega upravljanja je tako tudi uničevanje narave in ekološke katastrofe. V imenu kapitalskih interesov teptajo vse pred seboj, pri čemer se ne zmenijo niti za zdravje ljudi niti za naravo. Najbolj izstopajoči primeri tovrstne prakse pri nas se že dolga leta kažejo v Zasavju, ki je zato ena izmed najbolj onesnaženih regij v Sloveniji. Prebivalci Zasavja so izpostavljeni neizmerno večjemu tveganju, da zbolijo za rakom, medtem ko tudi otroci pogosteje obolevajo za kroničnimi boleznimi dihal; vse skupaj se kaže tudi v zgodnejši umrljivosti ljudi v Zasavju glede na slovensko povprečje. Številne študije, analize in mnenja priznanih strokovnjakov so nedvomno potrdile, da je glavni razlog za to močno onesnaženo okolje. Cementarna v Trbovljah, ki je vodena s strani francoske multinacionalke Lafarge, doma pa podprta s strani politikov, ki imajo od tega materialne koristi, je samo najbolj izstopajoč igralec v tej zgodbi. Sežiganje nevarnih odpadkov, ki mu je zeleno luč dala tudi država, ima namreč že danes nepredstavljivo slabe vplive na okolje, zrak, zdravje ljudi in življenje v Zasavju. Zaradi kovanja dobička so ljudje v regiji izpostavljeni bolezni in smradu, tako danes kot na dolgi rok, odgovornim pa je za to vseeno.

Zato se postavljamo ob bok prebivalcem Zasavja in vsem drugim, ki jim ni vseeno za njihova življenja in prihodnost. Skupaj moramo ustaviti uničujoče kapitalistične vizije! Solidarno in konkretno podpiramo aktivnosti skupine Eko-krog ter se nepreklicno pridružujemo pozivom za takojšnjo ustavitev sežiganja odpadkov v cementarni Lafarge v Trbovljah.

Zavedamo se, da boj proti cementarni Lafarge in njihovim pomočnikom ni in ne bo lahek, saj je v ozadju gromozanski posel, velike količine denarja in celotna upravna mašinerija, ki vse skupaj omogoča. Prav tako se dobro zavedamo, da v tem boju ne moremo računati na nikogar drugega kot na nas same. To so nas jasno naučile izkušnje. A naša življenja nimajo cene. Prav tako ne naše zdravje in prihodnost naših potomcev. Zato se ne bomo ustavili, dokler se ne ustavi ta nora politika!

DOVOLJ KAPITALISTIČNEGA ONESNAŽEVANJA!

TAKOJ USTAVITI SEŽIGANJE ODPADKOV V CEMENTARNI LAFARGE!

ČLOVEKA PRED INTERESE KAPITALA!

Federacija za anarhistično organiziranje
10. november 2010

---
Več na:
Eko krog
Federacija za anarhistično organiziranje

Novice 20/06/10

Prelepi mesec maj

Letošnji prelepi mesec maj s svojo pomladno razigranostjo in obeti nečesa novega je letos dolgo kazal precej žalostno podobo. Srečneži med nami, ki prekarnosti svojih delovnih aranžmajev ne razumejo kot breme, temveč kot pozitivno okoliščino, smo ga preživeli ob pogovorih o prihodnosti, ki menda pride. Tiste, ki so popolnoma potopljeni v male frustracije svojih vsakdanjih življenj, ni nič opominjalo, da se lahko zgodi kaj pretresljivega. Za tiste, ki znajo brati jezik zgodovine, je znakov dovolj povsod. In se je zgodilo, kar se tu in tam dogaja: nepredvidena motnja v matrici, drobna razpoka v vladajočem redu.

Mladina je resno vzela obete svobode in dan, na katerega so se študentski birokrati nameravali ozaljšati z vencem zastopnika njenih interesov, v nasprotju načrti le-teh vzela za svojega. Mladi, za katere nihče točno ne ve, kdo so in kaj so sploh želeli, so v nekem momentu zavrnili vlogo nemega statista v predstavi, za katero so scenarij vnaprej napisali študentski birokrati-policisti. Zavrnili so komando tako lastnih “predstavnikov” kot vladajoče morale. Kolektivna eksplozija radosti, ki jo je to skoraj moralo prinesti, je generirala dovolj energije, da bi lahko premikala kamne. In jih tudi je. Predvsem v smeri stavbe, ki pomanjkanje arhitekturne monumentalnosti nadomešča z vulgarnostjo, prostaštvom in omejenostjo njenih izvoljenih uporabnikov, ki trdo delajo za to, da bi ljudstvo še bolj obubožalo in še bolj izgubilo zaupanje v svoje zmožnosti.

Tako nadobudni kot prekaljeni kruhoborci z lepo pristriženimi jeziki so zapadli v stanje šoka. Ne zato, ker bi tako intimno začutili poškodovane kipce na pročelju, temveč zaradi šokantnega spoznanja, da niti eni niti drugi nimajo efektivne kontrole nad mladino. Da bi se iz njega izvili, so vsi po vrsti lansirali svoje teorije zarote, po katerih so za “izgrede” obtožili bizarno druščino spektakelskih političnih prikazni, med njimi denimo anarhiste. Ko so kasneje v momentu lucidnosti ugotovili, da se zadeva vseeno ne bo ravno prijela, pa so kaj hitro sproducirali nove in nove krivce za “sabotažo”, ki naj bi jo doživeli. Kako bedna mora biti eksistenca tistih, ki v momentu največje nuje ne uspejo sproducirati drugega kot tretjerazredne teorije zarote, ki celo nadebudnih zeitgeistovcev ne bi uspele prepričati. In kako odtujeni morajo biti ti narcisi od svojih lastnih življenj, da ravnanj drugih, ki se ne držijo njihovih načrtov, ne zmorejo razumeti drugače kot skozi teorije zarote.

Neko novo mladino, ki je nastopila pred parlamentom na tisti dan, so združene sile moralnega konsenza hipoma reducirale na neartikulirano drhal, ki omamljena od alkohola popolnoma brezglavo meče kamne v “hram demokracije”. Policisti vseh vrst, v uniformah ali brez, mladi ali stari, strankarski ali nestrankarski, profesionalni novinarji ali občasni blogerji so si bili enotni, da se je zgodila družinska sramota, ki jo je potrebno najhitreje utišati in pozabiti. Že samo zaradi te nazorne manifestacije splošne impotence, je bil to lep in politično produktiven dan. Nekaj dni je trajalo, da so začeli izza zavese jadikovanja in moraliziranja pronicati tudi drugi pogledi, takšni, ki skušajo z besedami artikulirati tisto, česar iskanje so predstavljale tiste kocke v oknih.

Kamen v parlament nikoli ne prileti brez razloga. Že sam njegov obstoj kot materializacija tistih sil, ki nas utesnjujejo in ločujejo drug od drugega ter od produktov našega dela, je eden od razlogov. Marsikaj je na prelep majski dan ponovno postalo jasno. Moč negacije je manifestno stopila na oder lokalne zgodovine. Tisti, ki je ne razumejo, bodo imeli največ težav, da se je obranijo.

Pokazalo pa se je še nekaj: ni potrebno biti noben anarhist ali druge vrste “levičarski skrajnež”, da prideš do zaključka, da tako oboževana institucija države ne zasluži prav nobenega spoštovanja in milosti. Radost razbijanja parlamenta ni domena organiziranih anarhističnih skupin. Je pa njihova naloga in odgovornost, da skušajo v realnem času razumeti tenzije, kontradikcije in želje, o katerih ta radost priča. Podoba iz prihodnosti, sredi katere se nenadoma znajdemo: dan kasneje fant sedi pred parlamentom in nam nameni komentar: “Danes je moj 18. rojstni dan. Res sem včeraj vrgel samo eno jajce v policaje, a ta dan si bom zapomnil do konca zivljenja.” Z granitno kocko medtem v marmorno ploščo tik pod neko ovenelo zastavo ureže “19.5.” Naše ideje so v glavah vseh.

Nas ni bilo tam. Verjamemo pa, da je bil 19. 5. 2010 za marsikoga osvobajajoč, čeprav to zaenkrat zgolj slutimo. Toda to vse še pride. Razvpita sova zleti šele ob mraku. Figurativno rečeno, seveda. Že sedaj pa je mogoče reči, da so mladi v nekaj minutah naredili več, kot je bilo glede na to, kako je bil spektakel, katerega statisti naj bi sami bili, pripravljen, možno pričakovati. Ko človek enkrat okusi moment preseganja obstoječega, ukinitve oblasti tistega, kar naj bi mu/ji gospodovalo, ni več poti nazaj, celo če ta občutek pride leta za omenjenim dogodkom. Je že tako, da hoče človek vedno obujati tisti prvi občutek ilegalnosti.

Nobenega smisla trenutno ne vidimo v zadovoljevanju slepe potrebe po analizah. Polne razsežnosti tega, kar se je zgodilo, se bodo razvijale hkrati s tem, ko se bodo protagonisti soočili s svojo prihodnostjo. Na njih je, da prepoznajo trenutek svobode, ki je bil ukraden in na vseh ostalih, da se pridružijo in pridružimo vzpostavljanju novih situacij, v katerih se lahko prepoznamo kot svobodni producenti naših lastnih življenj. Za nas ni tukaj nobenih iluzij: le v kolikor bodo forme, ki bodo izumljene, resnično uveljavljale principe svobode, avtonomije, drugačnosti, horizontalnosti, afinitete, spoštovanja, enakosti in zavrnile sleherni seksizem, rasizem, sovraštvo, homofobijo in ostale ostanke propadajočega reda … le takrat se bo odprla možnost za nova srečanja tudi za nas. Vse ostale izbire bodo po svojih končnih učinkih igrale za tiste sile, ki že sedaj uravnavajo naša življenja v nasprotju z našimi stremenji.

p.s.: Tekst je uvodnik junijske okrožnice. Dobite jo v prostorih A-Infoshopa.

Novice 13/03/10

Peticija za opustitev procesa proti beograjskim anarhistom

V Beogradu se bo 23. marca nadaljeval proces proti šestim anarhistom, ki jih srbsko tožilstvo obtožuje mednarodnega terorizma. Okoliščine samega procesa in ostala dejstva tega primera so splošno znana in dostopna. Po prvi javni obravnavi na sodišču je tudi tisto, kar je prej utegnilo ostati zavito v tančice pomanjkanja informacij, postalo popolnoma jasno: sodni proces proti šestim anarhistom je politični proces, njegovi cilji so izključno politični cilji vladajočega razreda. Konkretni postopki srbske države, ki je obtožene v priporu povsem arbitrarno držala skoraj pol leta in kjer so bili izpostavljeni mučenju, težkim življenjskim pogojem ter ostalim brutalnim posegom v dostojanstvo in svobodo, zgolj potrjujejo, da celoten proces nima nikakršne legitimne osnove.

Srbska država je zaradi progresivnih idej enakosti in svobode ugrabila šest anarhistov. Četudi so bili obtoženi 17. februarja 2010, po zaključku prve obravnave na sodišču, vendarle izpuščeni iz pripora, so še vedno talci srbske države, ne da bi se ta izjasnila, kakšno odkupnino zahteva za njihovo svobodo. A tisto, kar se dogaja na sodišču v Beogradu ni zgolj sodni proces proti šestim mladim ljudem, je sodni proces celotnemu mnogoteremu gibanju, ki je zavezano političnemu projektu svobode in enakosti, je sodni proces proti ideji, da je drugačen svet mogoč.

A drugačen svet ni le mogoč, je celo nujen. Zato izražamo podporo mnogoteremu gibanju in gibanju mnogoterosti, ki tudi v Srbiji terja enakost in svobodo za vse.

Od srbskih oblasti pričakujemo, da nemudoma storijo naslednje:

1. Tožilstvo Republike Srbije naj umakne obtožnico proti šestim anarhistom v zvezi z lanskim “dogodkom pred grško ambasado”. Policija, tožilstvo in sodišče naj prekine jo oziroma zavržejo vse morebitne ostale postopke, ki jih te službe v zvezi s tem primerom vodijo.

2. Obtoženim in njihovim družinam naj država Srbija povrne vse stroške, ki so jih imeli zaradi postopka ter izplača odškodnine, do katerih imajo kot žrtve brezumne državne represije vso pravico.

3. Tožilstvo Republike Srbije naj umakne vse obtožnice proti aktivistom, ki se nanašajo na izvedbo solidarnostnih akcij v podporo šesterici. Javno sta znana primera aktivistov, ki so v mestu Vršac lepili plakate in aktivistov, ki so v avli sodišča med prvo obravnavo razgrnili transparent. Vsi so obtoženi “oviranja pravice” in čakajo na nadaljne postoke.

Solidarnost mora postati praksa!

Peticijo lahko podpišete tukaj.

Novice 11/3/10

IZJAVA PODPORE DELAVCEM »PRENOVE« IZ KOČEVJA

Koper, 11.3.2010

Iz Sindikata žerjavistov p.d. – Luka Koper podpiramo oškodovane delavce podjetja »Prenova« iz Kočevja v njihovem odločnem boju za dosego pravice do dostojnega življenja in dela ne glede ne nacionalno pripadnost ali državljanstvo.

Problem omenjenih delavcev ni osamljen in se ne da rešiti s podeljevanjem enkratne socialne pomoči in s samopromocijskimi donacijami sindikatov. Država mora zagotavljati delovanje vseh področij življenja družbe za vse prebivalce. Izkoriščanje podrejenih delov prebivalstva naj preganja država saj oropani in obubožani nimajo sredstev in verjetno niti znanj za zahtevne pravne postopke.

V 21. stoletju je nesprejemljivo, da demokratični parlamentarni sistem Republike Slovenije dovoljuje izkoriščanje sočloveka tako, da mu jemlje elementarne pravice.

Pozivamo vse odgovorne institucije, da oškodovanim delavcem povrnejo dostojanstvo, zoper krivce za nastalo škodo izvedejo ustrezne ukrepe in ne nazadnje sistemsko uredijo enakopravnost vseh ljudi, ki bivajo v RS tako, da imajo enake možnosti do življenja, dela, zaslužka, izobraževanja in tako naprej.

Nesprejemljivo je, da država omogoča krajo človekovega dela za račun profiterstva posameznikov in sistema.

Podcenjeno delo tujcev omogoča kapitalistom okoriščanje z nelojalno konkurenco. Tako profiterji ogrožajo tudi delavce državljane in jim z grožnjo cenejših ponudnikov dela onemogočajo izboljšavo položaja. Vsi ljudje moramo imeti iste pravice in možnosti.

Sindikat Žerjavistov PD – Luka Koper

Novice 10/03/10

ZAČETEK SOJENJA AVSTRIJSKIM AKTIVISTOM ZA PRAVICE ŽIVALI

Wiener Neustadt - Začelo se je še eno sojenje proti 13 avstrijskim aktivistom za pravice živali. Država bo tudi tokrat dala vse od sebe, da zaščiti lastni kapitalistični interes in s tem utiša vsak sleherni kritični glas. Hej, dobrodošli v »demokratični Evropi«.

Avstrijskemu gibanju za pravice živali je v slabem desetletju uspelo močno reformirati zakonodajo za zaščito živali - dosegli so prepoved vzreje živali za krzno, prepoved cirkusov, ki vključujejo prostoživeče živali, prepoved izvajanja poskusov na človeku podobnih opicah, prepoved baterijske vzreje kokoši in zajcev ter uvedbo instituta zagovornikov živali. A z vsako kampanjo, demonstracijo, medijskim pojavljanjem, z vsako novo spremembo v zakonodaji, je trenje med živinorejsko industrijo in politiko na eni strani ter vedno bolj uspešnimi aktivisti na drugi, naraščalo. Ustanovljena je bila posebna preiskovalna skupina SOKO, ki je v naslednjih 12 mesecih izvedla obsežno vohunsko operacijo z namenom pridobiti dokaze zoper aktiviste. Sledilo je prisluškovanje telefonom vodilnih aktivistov, prebiranje njihovih zasebnih elektronskih sporočil, tudi tistih, ki so bila stara več let. Ko niso našli nobenih obremenilnih dokazov, je sledila infiltracija vohunov ter podtikanje kamer in mikrofonov v avtomobile, pisarne ter privatna stanovanja. Več milijonov evrov so policisti zapravili za preiskavo, a neuspešno. Zato so se aktivistov lotili kar fizično. 21. maja 2008 ob 6.00 so z nelegalno preiskovalno metodo vdrli v prostore avstrijskih organizacij za pravice živali in v stanovanja 10-ih aktivistov. Slednje so s strelnim orožjem uperjenim v glave vrgli iz postelje, jim zasegli telefone in računalnike, ter jih odpeljali v pripor. Celotno gradivo, računalnike, knjige, dokaze o izkoriščanju živali so nelegalno zasegli v pisarni organizacije Verein gegen Tierfabriken in njihovem skladišču. Aktivisti so končali v 3-mesečnem priporu, brez dokazov, da so storili kakršno koli kriminalno dejanje. Nasprotno, prejeli so le obtožnico, ki opisuje njihov aktivizem za spremembo zakonov in poslovne politike.

Dokazov ni bilo. Pritisk javnosti je narščal. Odzvale so se organizacije, ki so ostro obsodile takšno ravnanje oblasti. A ta je bila gluha za vse to. Tožilstvo ni odnehalo. Na dan je prineslo nejasno forumlacijo člena 278a avstrijskega kazenskega zakonika, ki se uporablja za pregon organiziranega kriminala in s tem de facto sprejelo Orwellov koncept miselnega kriminala (thoughtcrime). »Kriminalno razmišljanje« aktivistov je uporabljeno kot dokaz njihove domnevne pripadnosti kriminalni organizaciji in ta domnevna pripadnost naj bi bila dokaz, da so njihove legalne dejavnosti za zaščito živali dejansko kriminalne. V posmeh lastni ustavi je tako vsakršno organiziranje demonstracij eksplicitno predstavljeno kot eno takšnih kriminalnih dejanj. Očitno je po njihovih pravilih edino legitimno: ne vidim, ne slišim, ne mislim, ne govorim.

Torej ne gre več samo za kriminaliziranje posameznikov ali skupin, ki se borijo zoper izkoriščanja, temveč je kriminializirana že sama misel, ideja, želja po egalitarni družbi.

Ne gre za osamljen primer. Mnogo aktivistov je trenutno v zaporu, drugi čakajo na sojenje. In vsi tisti, ki jih zaradi lažnih obtožnic in glasnega opozarjanja, žal, ni več med nami.

Gre za kršenje osnovnih človekovih pravic, a nikakor ne smemo pozabiti na kaj so vsi ti aktivisti, vse te aktivistke opozarjali in proti čemu so se borili/e. in v kaj so verjeli/e. To, da živali niso stvari. To, da gre za zavestna bitja, ki imajo pravico, da niso obravnavane kot lastnina! In če verjamemo v to pravico, potem začnimo pri veganstvu. Danes!

Solidarnost je orožje!

Več informacij na http://www.vgt.at/index_en.php

ENGLISH - News 08/03/10

An appeal to the government of the Republic of Slovenia and Ivan Svetlik, minister of Labour, Family and Social Affairs, to take responsibility for the ruthless exploitation and abuse of migrant workers and a call for immediate involvement in the resolution of the Kočevje hunger strikers' problematic.




A group of migrant workers has been on a hunger strike since monday, March 1st 2010. Mevludin Mostarlić (29), Samir Muhamedbegović (35), Nisad Huseinbašić (28), Samir Ljubijankić (33), Mustafa Begić (27), Jožef Lukač (54), Patrick Ištvan (60), Sead Husić (30), Sulejman Klitić (50), Almir Portić (28), Asmir Bošnjaković (25) have been fighting for their rights in a hut situated on the outskirts of Kočevje. The hut itself is made out of wood and polyvinyl, with gaps in the walls, which makes for entirely inappropriate living conditions.
The workers have exposed their bodies to cold, dampness and hunger in order to stress that they have contributed their labour,skill and youth to the future of the Republic of Slovenia but have not been paid for it. They represent a minority out of 130 workers, out of which, most have already left Slovenia dissapointed and cheated.

Contractor by the name of Perkovič has not compensated them for the work they have done in the past 15 months.

Their stories are unbelievable.The last time they received any pay from the contractor was in 2008, however they never received proper pay statements. Occasionaly they were given 30, 10 or even as little as 3 euro by the employer in cash. The employer has not paid the social security costs for the workers either. Therefore the workers on hunger strike demand an immediate payment of everything Perkovič owns them.
This is one of the many situations of distress 10% of the working population of the Republic of Slovenia is subject to. The question is raised, how can such extreme forms exploitation and abuse even be possible in a so-called welfare state with the rule of law. And why is it that the only way to raise public awarness and bring attention to the insufficient activity of the welfare institutions is by exposing bodies to hunger and cold.
When asked the logical question, why they continued working for a year and a half despite ever getting paid, the workers on hunger strike answer, that a cruel institutionalised system of creating dependancy on employers exsists in the background. A worker needs to work for the same employer for an uninterrupted period of two years in order to be able to apply for a personal work permit that is valid for 3 years. This is their only possibility to change the employer. The current work permit regime enables that the employers to exploit migrant workers for a minimum of two years, however the amount of time is often even larger due to a specific status of different types of work permits. All this enables the employer to exploit the workers and not respect their rights.

We would like to stress that obtaining a personal work permit does not level a migrant worker with all the other workers. A personal work permit comes with a residence permit, however, the time of validity of that residence permit is contigent on the duration of contract of employment. Therefore, the dependency of workers on their employer continues even after a personal work permit has been obtained.

The workers on hunger strike in Kočevje and the analysis of their situation clearly show, that the system of dependancy that RS establishes though the current regime of migrant work, contributes to utmost ways of exploitation and abuse.What is more, it enables general corruption. It is scandalous, that the workers were cheated while working on major construction projects,which were all financed with public money, from budgets of different minicipalities as well as EU funds.

It is high time that all those responsible for the situation, namely the government of the Republic of Slovenia and more specifically the Ministry of Labour, Family and Social Affairs, take the responsibility for the distress of the workers on hunger strikes. Extreme formsof exploitation of migrant work force and the corruption created by the politics of migration in the Republic of Slovenia.

We demand that:

1.the Ministry of labour, family and social affairs gets actively involved in the resolution of the dramatic situation of the workers on hunger strike in Kočevje. First step would be to invite all of them to the Ministry for a talk, the result of which should be an immediate termination of all reasons for continuation with hunger strike;
2.the Ministry and the government of RS take the responsibility for establishing and perpetuating the general system of exploitation of migrants, also by paying the workers on hunger strike the salaries they are owned to by the contractor Perkovič;
3.the Ministry and the government of RS begin with the proceedures to amend the Employment and Work of Aliens Act as well as Aliens Act. The amendments must abolish the system of dependancy of workers on employers and enable an actual equality of migrant workers.

Minister Svetlik, it is time, that you take the responsibility for the ruthless exploitation of migrant workers and corruption, which is enabled by the politic of migration in RS. It is not possible to tolerate the system of apartheid in the 21st century!

PROTEST MARCH: 9. 3. 2010, 12:00, Ministery of labour, Kotnikova 5, Ljubljana

PETITION and VIDEOS1 and VIDEOS2.


IWW, Invisible workers of the world

Novice 08/03/10

POZIV NA JAVNI SHOD V PODPORO STAVKAJOČIM DELAVCEM V KOČEVJU!

Položaj migrantskih delavcev v Sloveniji je katastrofalen. Delavci, ki dejansko gradijo to deželo, ostajajo brez dogovorjenih plačil in socialnih pravic, ki jim pripadajo, ter nimajo možnosti, da dosežejo svojo pravico. Situacija je tako skrajna, da se zdi edini način, da se javno opozori na stisko in krivico, gladovna stavka, tako kot je to storila skupina delavcev v Kočevju, ki leto in pol niso dobivali plače.

Nehajmo se sprenevedati! Res pristajamo na to, da se bomo vozili po avtocestah ali živeli v stanovanjskih blokih, ki so grajeni na izkoriščanju in zlorabljanju ljudi? Priznajmo si, da so migrantski delavci sistemsko diskriminirani in dejansko neenakopravni! To koruptivno stanje je treba odpraviti in krivice popraviti.

Zato podpri stavkajoče v Kočevju in se udeleži javnega shoda, ki bo v torek, 9. marca, ob 12h pred stavbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na Kotnikov 5 v Ljubljani!

Na javnem shodu bomo pozvali Vlado RS, da je skrajni čas, da se spremeni režim delovnih migracij in tako odpravi brezvestno izkoriščanje, ki ga ta režim omogoča. Zahtevali bomo, da:

1. se Minister za delo družino in socialne zadeve aktivno vključi v reševanje dramatične situacije stavkajočih v Kočevju. Prvi korak je, da nemudoma povabi stavkajoče na delovni pogovor na ministrstvo, katerega namen mora biti takojšnja odprava razlogov za gladovno stavko;

2. Ministrstvo in Vlada RS prevzameta odgovornost za splošni sistem izkoriščanja migrantov, ki so ga omogočili. Odgovornost naj prevzamejo tudi tako, da poravnajo stavkajočim delavcem plače, ki jim jih dolguje podjetnik Perkovič;

3. Ministrstvo in Vlada RS takoj začneta postopke za spremembo Zakona o zaposlovanju in delu tujcev in Zakona o tujcih. Spremembe morajo odpraviti sistem odvisnosti delavcev od delodajalcev in zagotoviti dejansko enakopravnost migrantskih delavcev.

Osnovna zgodba je tukaj.

Podpiši tudi peticijo, naslovljeno na ministra za delo družino in socialne zadeve, ki jo najdeš tukaj.



IWW, nevidni delavci sveta
Socialni center Rog

Novice 07/03/10

Podprimo stavkajoče delavce in ustavimo novodobno suženjstvo!

Kočevje - Skupina enajst delavcev podjetja Prenova od ponedeljka, 1. marca 2010 gladovno stavka, saj jim lastnik podjetja in delodajalec Zoran Perković za opravljeno delo ni izplačal plač že 15 mesecev! Perkovič, ki ima v rokah vse njihove papirje, pa jim ni dolžan le plač, temveč tudi plačila za regres, dopuste in malice, ter denar, ki ga je mesečno nezakonito zaračunaval za njihove vize. Poleg tega je Perković delavcem zaračunal 50 evrov najemnine na mesec za bivanje v stavbi brez ogrevanja, tople vode in električne energije!

Podjetnik jim je nazadnje nakazal plačilo na bančne račune leta 2008, ustreznih plačnih list delavci niso dobivali. Delodajalec jim je tu in tam na roko dal zneske po 30, 10, celo le 3 evre. Na njihovih davčnih izpiskih so v rubriki vplačanih socialnih prispevkov same ničle, kar med drugim pomeni, da delodajalec ni poravnal svojih obveznosti niti do države. Zato gladovno stavkajoči delavci zahtevajo takojšnje plačilo tega, kar jim podjetnik Perkovič dolguje.

Samostojni podjetnik Zoran Perković, lastnik podjetja Prenova (Omerzova 2, 1330 Kočevje), izvaja drage projekte, s katerimi služi več tisoč evrov. Med zadnjimi večjimi je na primer komunalno opremljanje obrtne cone Lik 2 v Kočevju. Vse to z brutalnim izkoriščanjem svojih delavcev!

Delavci so svoja telesa izpostavili mrazu, vlagi in gladovanju, da bi opozorili, da so v prihodnost Republike Slovenije vgradili svoje delo, znanje in mladost, niso pa bili za to plačani. So le še peščica od skupine 130 delavcev, med katerimi jih je večina razočarana in oropana zapustila Slovenijo.

Dovolj izkoriščanja! Potrebna je brezpogojna podpora in solidarnost!

Podpišite peticijo, ki so jo pripravili IWW, nevidni delavci sveta in SC Rog:
PETICIJA





Video intervju najdedte tukaj.

Poglej tudi:
OSA Zasavje

Iz medijev:
2. marec 2010
3. marec 2010
4. marec 2010
6. marec 2010

Novice 23/02/10

''Proces proti beograjskim anarhistom: Smo vsi teroristi?''

Torek, 23. februarja, ob 18. uri na FDV

Vljudno vas vabimo na okroglo mizo Proces proti beograjskim anarhistom: Smo vsi teroristi?, ki bo v torek, 23. februarja, ob 18. uri, na Fakulteti za druzbene vede (Predavalnica 7). Svoje poglede in analize bodo podali Rastko Mocnik, *Darij Zadnikar, Nikolai Jeffs, Urska Cocej in Tjasa Pureber.

Svoboda BGD6!
Se vidimo!


Sojenje beograjskim anarhistom pod obtožbami mednarodnega terorizma

Beograd - V začetku septembra 2009 so srbske oblasti v Beogradu aretirale šest anarhističnih aktivistov: Tadeja Kurepo, Ivana Vulovića, Sanjo Dojkić, Ratibora Trivunca, Nikolo Mitrovica in Ivana Savića. V sredo, 17. februarja, se bo na sodišču v Beogradu začelo sojenje proti šesterici, ki jo obtožnica bremeni mednarodnega terorizma. Podlaga zanjo je sum, da naj bi bili vpleteni v solidarnostno akcijo pred grško ambasado v Beogradu avgusta lani. Šest anarhistov je že več kot pet mesecev v priporu, prva dva meseca pa so bili zadrževani celo brez sleherne obtožnice. V primeru, da sodišče obtožene spozna za krive, jim grozi od 3-15 let zapora. Dejanje, zaradi katerega tožilstvo beograjske anarhiste obtožuje mednarodnega terorizma, se je zgodilo v noči na 25. avgust 2009, ko so neznanci izvedli akcijo podpore Todorisu Iliopulosu. Ta je v tistem času v Grčiji že 40 dni gladovno stavkal v znak protesta, saj je bil že vse od decembra 2008, torej od nemirov, ki so cel mesec pretresali državo, zadrževan v priporu, ne da bi proti njemu bila podana kakršna koli obtožnica. Med “akcijo” v Beogradu je bil na fasado ambasade napisan grafit, odvrženi sta bili dve steklenici, ki sta razbili neko manjše okno. V ambasadi v tem času ni bilo nikogar, škoda pa je po ocenah grških uradnikov ambasade znašala 18 evrov. Večina zaprtih je članov Anarho-sindikalistične inciative (ASI), ki je že dalj časa aktivna na področjih delavskega in študentskega boja, izdaja svoj lastni časopis, knjige in brošure. Vseskozi podpira različne samoorganizirane oblike političnega delovanja, tudi beograjsko parado ponosa, študentska gibanja in antifašistični boj. Aktivisti ASI so denimo le mesec dni pred aretacijo podprli tudi prebivalce romskega naselja, ki so jih tik pred začetkom Univerzijade v Beogradu nasilno izselili iz njihovih domov. Aretacija mladih aktivistov (starost zaprtih je od 19 do 29 let) se je zgodila ravno v času, ko je bila v zadnjem trenutku odpovedana Beograjska parada ponosa, saj naj “policija udeležencem ne bi mogla zagotoviti varnosti pred napadi pripadnikov desničarskih skupin”. Oboje, tako absurdna represija nad aktivisti kot toleriranje fašističnega nasilja, sta dva obraza sodobne Srbije. Na napad države na anarhiste se je močno odzvala tudi civilna družba v Srbiji. Okoli sto ljudi je v začetku januarja v Beogradu protestiralo in zahtevalo izpustitev zaprte šesterice, več sto ljudi je podpisalo peticijo Skupine za monitoring procesa proti šestim anarhistom (http://monitoring.zbrka.net/), organizirane pa so bile tudi javne debate na to tematiko. O abusrdnosti pravnega postopanja v primeru šesterice kot tudi o kriminalizaciji celotnega civilno-družbenega delovanja v Srbiji so spregovorili pravniki, profesorji, umetniki, novinarji, aktivisti in drugi posamezniki. Ogorčenost nad primerom je segla preko mej Srbije. Od septembra dalje so po večjih mestih v Evropi in drugod potekale solidarnostne akcije; Zagreb, Atene, Sofija, Varšava, Granada, Madrid, London, Berlin, Ankara, Moskva, Bern, Budimipešta, Melbourne... Tudi v Sloveniji je 10. septembra pred srbsko ambasado v Ljubljani potekala solidarnostna akcija. V torek, 23. februarja pa bo na Fakulteti za družbene vede potekala okrogla miza z naslovom ''Proces proti beograjskim anarhistom: Smo vsi teroristi?''. Ljubljana, 16.2.2010

Novice 04/01/10

Prvo sporočilo Nevidnih delavcev sveta (IWW) za javnost v letu veselih stavk!

Zaradi izkrivljanja resnice, ki sta si ga privoščila uprava Vegrada in prvi sindikalist vegradovega sindikata, v IWW sporočamo, da je dne 4. januarja 2010 prišlo do spontane stavke z zaustavitvijo dela na gradbiščih Celovški dvori, Litostroj ter nekaterih manjših gradbiščih. Neposreden razlog za stavko so bile neizplačane nadure za november 2009 in neizplačan regres za lansko leto. Globlji razlog pa je za Vegrad značilno sistematično kršenje pravic iz delovnih razmerij. Z delom so prekinili vsi delavci na omenjenih gradbiščih. Po obljubah s strani predstavnikov podjetja Vegrad, da bodo zaostale obveznosti izplačane do četrtka, 7. januarja 2010, se je del delavcev vrnil na delo, ostali delavci, predvsem tisti, ki izvajajo zaključna dela, pa so zapustili delovna mesta. Delavci napovedujejo da bodo, v kolikor Vegrad do četrtka ne bo izplačal zaostalih obveznosti, ponovno začeli oz. nadaljevali prekinitev dela. Prav tako obveščamo, da se je na vegradovih gradbiščih spontana prekinitev dela iz istih razlogov zgodila že konec decembra 2009.

Srečno novo leto in čim več veselih stavk v letu 2010!

V Ljubljani, 4. januarja 2010

IWW

soc.center.rog@ gmail.com