Novice 22/07/07

Brutalni napad neonacistov na eko-kamp v Rusiji


V jutranjih urah, 21. julija 2007, je skupina neonacističnih skinheadov izvedla brutalni in neizzvani napad na proti-nuklearni protestni kamp [1], ki je potekal v Angarsku, v Sibiriji. Nacisti so v brutalni jutranji akciji z železnimi palicami, noži in zračnimi pištolami napadli aktiviste, ki so v času napada spali v svojih šotorih in spalnih vrečah [1]. 21-letni Ilija Boroadenko iz Nachodka je med napadom utrpel hude poškodbe glave, zaradi katerih je kasneje v bolnišnici umrl. Vsaj še devet drugih je utrpelo resne poškodbe, med katerimi so enemu izmed njih neonacisti polomili obe nogi. Na koncu so neonacisti še pokradli nekaj osebnih stvari aktivistom in poskušali zažgati šotore.

Kamp je organizirala skupina imenovana Ekološki val Baigala z namenom protestirati zoper načrtovano gradnjo centra za bogatitev urana v Angarsku. Tabor se je začel prejšnji teden in pred napadom izvedel številne uspešne shode v okoliških krajih [1], da bi prebivalce obvestili o načrtih oblasti in zbrali podporo za proti-kampanjo. Policija je s svojimi obiski kampa in ilegalnimi pripori že od vsega začetka zastraševala aktiviste in zbirala podatke o načrtovanih aktivnostih. Sodelujoči na taboru so pričakovali napad neonacistov in tudi zaradi tega organizirali nočne straže, vendar le-te niso bile sposobne zaustaviti številno premočnega napada neonacistov.

Aktivisti so po napadu dolgo čakali na zdravniško pomoč in tudi čas, ki ga je potrebovala policija za prihod na kraj dogodka, je bil skrajno neprimeren - tja so prispeli šele uro in pol po napadu. Policija se očitno spreneveda tudi ob preiskovanju napada, saj ga označuje za nepolitično motiviranega, čeprav je jasno, da so bili napadalci neonacisti, ki so že pred začetkom kampa grozili z napadi na levičarje in anti-fašiste, ki so sodelovali pri organizaciji tabora. Policija tudi zavrača informacije o obstoju neonacističnih skupin v Angarsku, žrtve napada pa pozivajo naj iz dogodka ne delajo škandala in naj se izogibajo komuniciranju z novinarji. Ruski mediji tako - po informacijah policije - poročajo o "napadu na turiste z namenom ropa" in ne omenjajo niti vsebine tabora niti političnih motivov napadalcev.

Ta primer je le vrh leden gore, ki le še potrjuje tezo, da je nasilje neonacističnih skupin v Rusiji že zdavnaj ušlo iz rok družbi. V preteklih letih so namreč brutalni napadi neonacistov nekaj vsakdanjega in tudi Iliya Boroadenko ni prva smrtna žrtev napadov. Začaran krog nasilja očitno še ni izgubil smeri, saj se nasilje očitno še ne bo ustavilo.

Organizatorji tabora so v izjavi za javnost zapisali, da ne bodo ničesar pozabili in morilcem nikoli odpustili. "Danes žalujemo, jutri se naš boj nadaljuje", so zapisali.

-----

Več informacij in povezav najdete na:
UK Indymedia

Ruska anarhistična federacija:
Avtonomna akcija

Novice 06/07/07

Tabor Avtonomne tribune

25. 7. - 29. 7. 2007


Od 25. julija do 29. julija bo potekal poletni Tabor Avtonomne tribune, katerega namen je poglobitev stikov in gibanja, refleksija dosedanjega dela, diskusija o vsebinskih vprašanjih in gradnja načrtov za nadaljnje aktivnosti.
Glavne teme Tabora bodo: reforme visokega šolstva lokalno in globalno, študentski boji po svetu, avtonomno družbeno-politično delovanje/organiziranje, študentska vprašanja, aktivnosti Avtonomne tribune, globalizirani svet in drugo.

Tabor je avtonomnega in samo-upravnega značaja, kar pomeni, da vsi opravljamo vse, kar je potrebno (vključno s kuhanjem in čiščenjem) in da program dela/srečanja ustvarjamo skupaj.

Tabor je odprt za VSE zainteresirane, ki sprejemajo principe in načela avtonomne tribune ter so pripravljeni aktivno sodelovati pri vseh aktivnostih na taboru.

Če želite sodelovati na Taboru Avtonomne tribune, nam to čimprej sporočite!
Prijave in informacije:
avtonomnatribuna@gmail.com
040 435997 (Anita)


Potrebne so tudi vaše ideje in predlogi ter vaš angažma, zatorej - aktivirajte se!

Več informacij sledi!

-----

Več o Avtonomni tribuni lahko najdete na:
Mobilizacija Avtonomnih študentov
Blog Avtonomne tribune
Principi in načela delovanja in organiziranja AT

Novice 19/07/07

Nov napad države na Avtonomni kulturni center Metelkova mesto


Tržni inšpektor Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije je 6.7. 2007 opravil inšpekcijski pregled na lokaciji Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto (AKC MM). Kot izhaja iz odločbe je ugotovil, da Jalla Jalla nima »potrebnih dovoljenj za obratovanje gostinskega obrata« ter »odredil zaprtje prostora«. Dovoljenj za obratovanje, kot jih je zahteval inšpektor, pa že vrsto let ni mogoče pridobiti zaradi neurejenega pravnega statusa AKC MM in nerazumevanja delovanja AKC MM s strani oblasti. Država pričakuje, da se AKC MM drži njenih predpisov, a ji hkrati ni pripravljena prepoznati njenega izjemnega družbeno-kulturnega pomena in pomagati pri ureditvi njenega pravnega položaja, za kar si Metelkova prizadeva. Zadnji obisk inšpekcije in njeno dejanje proti enemu od prostorov na Metelkovi zato v skupnosti Metelkove razumejo kot nov napad države na AKC MM kot celoto.

Avtonomni kulturni center Metelkova mesto je središče mednarodno uveljavljene in priznane alternativne kulture in umetnosti ter tako za Ljubljano in Slovenijo posebnega pomena. Nad neodvisno infrastrukturo AKC MM ter njenim kulturnim in umetniškim utripom so navdušeni tako domači obiskovalci in ustvarjalci dogajanja na AKC MM kot tudi številni turisti in tuji študentje. Celoten kompleks AKC MM je v preteklosti prejel že več mednarodnih nagrad. "Zaradi svojega izjemnega kulturnega in družbenega pomena si AKC MM zasluži zaščito in ohranitev svojega avtonomnega statusa", so prepričani v skupnosti Metelkove.

Za avtonomno in svobodno delovanje Metelkove kot kulturnega centra so potrebna finančna sredstva. Ker so javna sredstva za izvajanje kulturno družbenega programa omejena, so ustvarjalci na Metelkovi doslej prav s prodajo pijače pokrivali stroške za kulturno-umetniške programe. S prepovedjo prodaje pijač na AKC MM bi njeni ustvarjalci ostali brez pomembnega dela sredstev za svoj program. Izpad teh sredstev pa je tudi predmet pogovora z Mestno občino Ljubljana (MOL), kot tudi pričakovanih pogovorov z državo. S pošiljanjem inšpekcijskih služb na AKC MM pa delovanje države načrtno omejuje neodvisno delovanje, ogroža izvajanje programa in postavlja pod vprašaj obstoj AKC MM.

V zadnjih letih potekajo dogovarjanja z MOL, ki naj bi pripeljala, do postopnega urejanja pravnega statusa. AKC MM ne zahteva, da zanjo ne veljajo državni predpisi temveč pričakuje, da bo država glede odprtih vprašanj pripravljena prisluhniti in omogočiti prehodno obdobje, do ureditve statusa. V skupnosti Metelkove menijo, "da bi morala oblast v Sloveniji prenehati z zatiranjem in napadi na AKC MM; razumno bi bilo, da bi oblast ravnala v duhu dobrega vladanja in celovito pristopila k ureditvi našega statusa, pri katerem bi, kot je značilnost demokratičnih družb, obvezno sodelovali tudi sami", so še zapisali v izjavi za javnost.

Zadnji napadi na avtonomno kulturno produkcijo niso nič novega, saj se Metelkova že lep čas sooča z različnimi pritiski, ki jih izvajata tako mestna občina, kot tudi država. Poleg inšpekcijskih služb, ki delujejo zoper "spremljajoče" dejavnosti Metelkovskega programa, je država v zadnjem času aktivna tudi zoper infrastrukturo, ki svobodno in neomejeno raste in se razvija v centru Metelkove. Spomnimo se le najbolj odmevnega primera, ko so "zaradi črne gradnje" porušili celotni objekt Male šole, ki je bil produkt izjemnega kulturnega dela in mnogih naporov. Na prostoru Male šole danes stoji Osnovna šola, ki simbolično sporoča nepokorščino Metelkove državi. V zadnjem času pa se Metelkova sooča tudi s številnimi obiski policije, ki tam prosto po Prešernu izvaja različne aktivnosti.

Tako metelkovski aktivisti, kot tudi njeni podporniki, se dobro zavedajo, da bo boj za ureditev statusa in ohranitev avtonomije še zelo dolg. Zaradi tega razprave o strategijah boja že dlje časa potekajo, v času obletnice v septembru pa se pripravlja tudi tro-dnevna delavnica, katere namen bo razjasniti vizijo Metelkove in postaviti jasen načrt za izpolnitev teh vizij.

-----

Uradni portal Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto:
AKC Metelkova mesto

Novice 18/07/07

Yannis Dimitrakis obsojen na 25 let zapora


Samo-oklicani anarhist Yannis Dimitrakis, ki je bil lanskega januarja aretiran zaradi ropa ene izmed atenskih bank, je bil 17. julija na sodišču obsojen na 25 let zapora.

Yannis Dimitrakis je sodeloval v ropu, kar je na sodišču tudi priznal, in bil med pobegom v izmenjavi strelov s policisti ranjen in aretiran. Trije njegovi kolegi so uspešno pobegnili. Atensko kriminalno sodišče ga je - ob močni policijski prisotnosti - obsodilo za oborožen rop, trojni poskus umora in za članstvo v "kriminalni združbi". Dobil je 25 let zaporne kazni.

Sam proces in obtožba je sprožila burne reakcije v javnosti, saj so v preteklih mesecih v Atenah in Solunu potekali številni shodi podpore in solidarnosti s priprtim tovarišem. Nekatere akcije solidarnosti so bile tudi bolj radikalne. Tako je 17. julija - še pred obsodbo - skupina 20 aktivistov z molotovkami napadla poslopje ministrstva za gospodarstvo in finance. V napadu ni bil nihče poškodovan, zgradba pa je utrpela visoko škodo. Podoben napad se je zgodil tudi 19. julija - takoj po obsodbi - ko je skupina "zamaskiranih mladcev" po dnevi napadla dve banki v centru Aten ter med akcijo razdeljevala letake, ki so zahtevali izpustitev Dimitrakisa. Stradali sta izpostava Nacionalne banke Grčije in Euro banka. Policija pravi, da skupina "ni poskušala oropati banke, ampak le povzročiti čimvečjo škodo". Nihče ni bil aretiran.

Proces proti Dimitrakisu je zanimiv tudi zaradi dogajanja v zaporih, saj je njegov pripor in domnevno neprimerno ravnanje z njim v zaporu, sprožil proteste takoj zunaj zaporov, kot tudi znotraj le-teh. Prav tako se s procesom povezujejo številni napadi z molotovkami v zadnjih mesecih na poslopja medijskih hiš in vlade, ki naj bi jih izvajale anarhistične skupine. Anarhisti pravijo, da policija izkorišča primer Dimitrakisa, da bi zatrli njihovo gibanje in delovanje.

-----

Sorodna zgodba:
Yannis Dimitrakis trdi, da je ropal, ker bančni sistem izsiljuje
Še več "demokratičnih" metod evropskih držav

Novice 15/07/07

Yannis Dimitrakis trdi, da je ropal, ker bančni sistem izsiljuje


Domnevni bančni ropar in anarhist Yannis Dimitrakis, kateremu se sodi zaradi sodelovanja v "krvavi akciji" oziroma ropu ene izmed Atenskih bank, je včeraj na sodišču izjavil, da je šlo pri akciji za "socialni rop" in napad na "izsiljevalski bančni sistem".

Yannis Dimitrakis je sodeloval v ropu izpostave Nacionalne Banke v atenski ulici Solonos lanskega januarja, pri katerem je prišlo do streljanja na polnih atenskih ulicah med policisti in "roparji v črnem". Med izmenjavo strelov so bili ranjeni trije mimoidoči.

Dimitrakis v svojem zagovoru vztraja, da je med akcijo streljal samo enkrat v zrak. Akcije pa se je udeležil, ker je želel zbrati sredstva za anarhistično gibanje, prav tako pa bi mu "zbrana sredstva" omogočila popolno neodvisnost in možnost, da v gibanju deluje neprestano. Prav tako je Dimitrakis dejal, da je bil to prvi rop pri katerem je sodeloval.

Tri samo-oklicani anarhisti, ki kot priče sodelujejo na procesu, so izjavile, da 43,000 evrov, ki so jih prejeli od Yannisa Dimitrakisa, ni plen obravnavanega ropa, ampak izkupiček skupno zbranih sredstev različnih proti-državnih aktivistov. Denar je bil namenjen za "solidarnostni fond", s katerim bi pomagali zaprtim tovarišem, da bi plačali varščino in pravno pomoč. Priče še pravijo, da so denar zaupali Dimitrakisu zaradi njegove "visoke morale", in da orožja med ropom ni nameraval uporabiti.

Tožilstvo na drugi strani trdi, da je bil Dimitrakis izurjen za ropanje bank in zahteva obsodbo za rop, kot tudi trojni poskus umora. Priznava pa, da ni dovolj dokazov, da bi ga obsodili za sodelovanje v štirih drugih ropih, za kar se mu tudi sodi.

Yannis Dimitrakis je zaprt v zaporu Malandrino, kjer so ga policisti že večkrat pretepli, tudi sicer pa opozarja na nevzdržne razmere v zaporu. Eden izmed napadov policistov na Dimitrakisa v zaporu, je bil tudi povod za vstajo zapornikov in nemire v več kot desetih zaporih po Grčiji, ki so se odvijali letošnjo pomlad.

-----

Originalno objavo najdeš na:
Infoshop News

Več o razmerah v grških zaporih in represiji ter povezave do drugih objav:
Še več "demokratičnih" metod evropskih držav

Novice 08/07/07

Ta hiša je zasedena in ponovno izseljena


V Grazu so pozno popoldne 6. julija aktivisti zasedli zapuščeno in prazno hišo na Grenadiergasse 2, ki je v preteklosti služila kot šola imenovana St. Andrea, da bi vzpostavili avtonomni socialno-kulturni center. Akcija je sledila predhodnim poizkusom, da bi vzpostavili tak prostor v Gradcu, ki so se neuspešno zgodili letošnjega aprila. Namen projekta je gradnja alternativnih prostorov za delovanje in vzpostavitev sveta brez rasizma, seksizma, izkoriščanja in zatiranja, kot tudi reševanje stanovanjske problematike. Tako prostor ne bi bil namenjen samo razvijanju alternativne kulture, ampak vsem tistim ljudem, "katere je ekspanzionstična logika kapitalizma potisnila v bedo".

Aktivisti so 7. julija objavili komunike, v katerem pojasnjujejo svoja dejanja, pravijo, da utopija že živi in napovedujejo, da bodo v hiši ostali! Istega dne je avtonomni center že zaživel z različnimi delavnicami in hišno zabavo saj je skupina v novem prostoru organizirala koncert, delavnice, piknik in druženje. Skvoterji so bili deležni močne lokalne podpore, saj so akcijo množično podprli simpatizerji, mimoidoči in prebivalci soseske.

Policija je na kraj akcije kmalu poslala tri policiste s psmi. Po pogajanjih z aktivisti so si policisti ogledali notranjost hiše, ker pa lastnik prostorov (Mestna občina Gradec) policiji ni dal daljnih navodil, so le ti odšli.

V ponedeljek, 9. julija - le tri dni po vselitvi - so policisti na silo izselili aktiviste. Zgodaj zjutraj (ob 7:00), so vdrli v skvot in z uporabo sile vsakega posameznika izvlekli iz hiše. Pri tem so več aktivistov pretepli, tako, da je bilo med njimi veliko poškodovanih - eden huje. Ena oseba je bila pridržana, druge pa so policisti popisali in zabeležili. Po izselitvi se je zgodil spontan protest, zagotovo pa lahko pričakujemo nove akcije.

-----

Poglej fotogalerijo zasedbe:
Fotoarhiv - nova zasedba

Preberi več na:
at.Indymedia

Novice 07/07/07

Zupan umaknil zakon


Visokošolski in raziskovalni partnerji so v izjavi za javnost zapisali, da pozdravljajo odločitev ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana, da umakne osnutek predloga zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Na ministrstvu so sicer nad izjavo partnerjev začudeni in jo imenujejo za "izkrivljeno", več informacij pa ne dajejo. Kljub vsemu je jasno, da je omenjeni osnutek zakona pristal tam kamor spada - to je na smetišču.

Predlog zakona je - takoj ko je v začetku aprila prišel v javnost - sprožil burne odzive v javnosti in na univerzi. Ministrstvu se je očitalo, da je bil zakon pripravljen brez sodelovanja s ključnimi akterji v visokem šolstvu, ki se jih zakon najbolj tiče, prav tako pa je bil postavljen na popolnoma zgrešenih izhodiščih. Zakon je med drugim na stežaj odpiral vrata privatizaciji in razbitju obstoječih javnih univerz, uvajanju šolnin in popolni podreditvi študija zakonitostim trga in kapitalističnemu sistemu.

Na osnutek so se ostro odzvali v vodstvu vseh univerz in ga v celoti zavrnili. O tem osnutku se po njihovem ni mogoče niti pogovarjati. Samo-organizirali so se študenti in vzpostavili Avtonomno tribuno, ki je od vsega začetka svojega delovanja preko svojih akcij ministra Zupana večkrat pozvala naj sporni osnutek umakne. Svoje so diskusiji o reformah visokega šolstva dodali tudi sindikati in študentske organizacije, ki so med drugim sodelovali pri organiziraciji številnih okroglih miz in tribun na to temo, k umiku zakona pa so ministra pozvali tudi nekateri nekdanji rektorji.

Čeprav se je pred nekaj tedni še zdelo, da od arogantne oblasti ni pričakovati posluha, in da svoje načrte mislijo speljali zlepa ali zgrda, pa je bil pritisk javnosti očitno prevelik. Ministrstvo je z visoko šolskimi partnerji oblikovalo "delovno skupino za pripravo izhodišč za pripravo zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti", kar pomeni, da bo potrebno načrte za reforme visokega šolstva oblikovati na novo od začetka in na način, ki je edino primeren - s sodelovanjem vseh tistih, ki se jih zakon tiče.

Visoko šolski in razvojni partnerji v izjavi za javnost še povdarjajo, "da imajo nepremišljene in neusklajene spremembe na področju visokega šolstva, ki temeljijo zgolj na prisilni nujnosti sprememb, brez usklajevanja s partnerji, lahko nepredvidljive in dolgoročne negativne posledice". Zato so zelo začudeni in razočarani nad nedavnimi izjavami ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, ki je dejal, "da je potrebno zakon sprejeti kakršen koli že, pa čeprav brez upoštevanja stališč in pripomb partnerjev".

Vsi vpleteni zdaj upajo, da bodo metode oblasti, ki jih navadno uporablja - sprenevedanje, prezir, aroganca, kriminalizacija - tokrat postavljeni na stranski tir, in da bodo v ospredje prišle tiste, ki so za demokratično državo primerne - dialog, usklajevanje, upoštevanje različnih mnenj ipd. Reforme visokega šolstva so preveč kočljive, da bi bile lahko opravljene z levo roko. Zatorej pričakujemo resno in odločno delo vseh akterjev pri pripravi teh reform, nadejamo pa se tudi nadaljnjega aktiviranja in mobilizacije študentov in drugih, saj je ravno sodelovanje baze tisto, ki lahko prinese dobre in primerne spremembe.

-----

Več o aktivnostih in stališčih Avtonomne tribune lahko poiščete na:
Blog Avtonomne tribune

Več o akcijah proti zakonu na:
Mobilizacija avtonomnih študentov

Novice 06/07/07

Serija divjih stavk v avtomobilski industriji


Belgijsko avtomobilsko industrijo pretresajo številne stavke in protesti delavcev, ki niso zadovoljnji z delovnimi pogoji ter plačami, in ki se ne strinjajo z upravami o načrtovanem prestrukturiranju tovarn, ki bo prineslo množična odpuščanja in zaostritev delovnih pogojev.

V tovarni Volvo Evropa v mestu Oostakker, kjer izdelujejo tovornjake, so se delavci organizirali in preko sindikatov zahtevali povišanje plač in izboljšanje delovnih razmer. Po njihovem mnenju morajo biti za uspehe podjetja nagrajeni tudi delavci, kar pa ne razumejo tisti na vodilnih položajih. Vodilni se ne strinjajo niti z argumenti delavcev, ki pravijo, da so se tudi življenski stroški povišali in bi bilo zato primerno povišati plače.

Zaradi neuspešnih pogovorov z upravo tovarne, ki so potekali prejšnji teden, so delavci v petek, 29. junija, z 78% izglasovali zavrnitev prvih ponudb uprave in ob 10-ih spontano prenehali z delom ter začeli divjo stavko. Na ta način so prisili vodstvo tovarne v nadaljnje pogovore, ki so se odvili v sredo, 4. julija, in na katerih je uprava ponudila dvakrat več kot na začetku. Kljub povišanju ponudbe, so delavci z dvo-tretjinsko večino izglasovali nadaljevanje stavke. Nadaljnji pogovori z upravo so načrtovani v naslednjih dneh.

Tudi v tovarni Opel, ki je v lasti General Motors, so se delavci organizirali proti načrtom uprave, da prestrukturira tovarno in odpusti številne zaposlene. Uprava namerava odpustiti vse začasno-zaposlene in pripravnike ter nekaj tisoč stalno-zaposlenih.

Prva stavka se je zgodila 15. junija, ko je nočna izmena v znak protesta odkorakala iz tovarne in zaustavila proizvodnjo, protest pa nadaljevala vse do 18. junija. 1. julija so se protesti delavcev nadaljevali, saj uprava ni odgovorila na njihove zahteve po razjasnitvi načrtovanih odpuščanj. Jutranja izmena je zaustavila proizvodnjo in čeprav je popoldanska izmena pristala na delo, je proizvodnja ostala blokirana, saj so z divjo stavko nadaljevali zaposleni v dostavi.

V naslednjih dveh tednih bo službe izgubilo prvih 400 zaposlenih, še več pa v naslednjih mesecih. Uprava ponuja odpravnine, katerih višine pa so kritizirane s strani številnih institucij in organizacij - bivši direktor Volvo Gand - Peter Leyman jih je opisal kot nemoralne, Federacija belgijskih podjetij pa kot zaskrbljujoče. Nekateri delavci načrtujejo predčasno upokojitev, drugi pa nadaljevanje protesta in stavke - zadnja stavka je potekala včeraj ponoči, ko so delavci ponovno zaustavili proizvodnjo.

Stavke v avtomobilski in drugi industriji pretresajo tudi druge zahodno evropske države. Konec junija so bile - zaradi neuspešnih dogovorov o višini plač - organizirane divje stavke v tovarnah Volvo na Švedskem ter protesti proti nevzdržnim delovnim pogojem v tovarnah Peugeot v Franciji. Nekatere divje stavke v zadnjih tednih so že prinesle tudi določen uspeh.

-----

Več o aktualnih stavkah preberite na:
Libcom.org
Libcom.org (stavke)

Novice 02/07/07

Še več "demokratičnih" metod evropskih držav


Grčijo in svet so pretresli posnetki, ki prikazujejo mučenje prebežnikov v grških zaporih. Čeprav grška policija povdarja, da je šlo za izolirani primer, katerega se sramujejo, in da to ni običajna praksa grške policije, pa nam nove informacije in pretekle izkušnje kažejo, da je omenjeni primer le vrh ledene gore.

Posnetek je zaokrožil po spletu 16. junija 2007 in takoj prišel v vse medije. Prikazuje mučenje dveh migrantov s strani vsaj štirih policistov, ki se je odvijalo 24. junija 2006 na policijski postaji Omnia v Atenah. Policisti od pridržanih prebežnikov zahtevajo, da drug drugega pretepata, pri čemer so z "nasveti" sodelovali tudi sami.

Da nasilje grške policije ni izjema, temveč prej pravilo, dokazujejo številni primeri mučenj in brutalnosti. Najaktualnejši so v javnost prišli takoj po odkritju zgoraj omenjenih posnetkov.

V začetku junija je policija v Atenah aretirala 3 študente in jih pri tem brutalno pretepala. Nasilje se je nadaljevalo tudi na glavni policijski postaji v času zasliševanja, kjer so policisti pridržane vztrajno brcali v genitalije in po obrazu [1]. Izmed pridržanih je bilo tudi 20-letno dekle, ki je med aretacijo padla v nezavest, utrpelo hude poškodbe in trajne posledice. Policisti so ji namreč odrekli nujno zdravstveno pomoč, vse dokler niso ugotovili, da ni pametno, da umre v njihovih rokah. Dekle je bilo prepeljano v bolnišnico, kjer so odkrili, da je utrpela tudi hude psihične napade, kar jo je pripeljajo do živčnega zloma. Dekle je pod nadzorom policije še vedno v bolnišnici Evangelismos. Vsi trije aretirani so anarhisti in aktivisti revolucionarne levice, kar je bil najbrž glavni razlog, da so bili tako obravnavani na policiji.

Tudi razmere v grških zaporih burijo duhove in konstantno sprožajo upor v zaporih in zunaj njih. Aprila 2007 se je v več zaporih po Grčiji zgodila spontana vstaja [1]. Na pretepanja zapornika Yiannisa Dimitrakisa (anarhista) in slabe razmere v zaporih, so se zaporniki odzvali s hudim uporom, ki se je razvil v nemire v več 10-ih zaporih po Grčiji. Zaporniki so več dni nadzorovali zapor Malandrino in druge, dokler niso specialne enote policije ponovno vzpostavile predhodnega stanja. V času vstaje v zaporih, so se v številnih mestih in tudi pred zapori odvijale mnoge solidarnostne in direktne akcije [1 2 3 4] proti terorju države.

Zadnji primer protesta zapornikov proti razmeram v zaporih, se je zgodil prejšnji teden, ko so se uprli zaporniki vseh treh kril zapora Deviata v Solunu. Protestirali so zaradi nevzdržnih razmer, saj naj bi bilo v celicah (manjših od treh kvadratnih metrov) ponoči tudi do 50 stopinj. Protest se je končal z uspešnim dogovorom med upravo in zaporniki. Na tem mestu je potrebno omeniti še nevzdržni "hišni red" zapora, ki omejuje dostop do vode med 15:00 in 21:00, ter smrt enega izmed zapornikov zaradi vročinskega šoka v preteklem mesecu. Zaporniki so med protestom zahtevali tudi normalen dostop do zdravniške oskrbe, ki praktično ne obstaja, ter konec kontantnega maltretiranja, poniževanja in pretepanja zapornikov s strani policistov.

Omenjeni in drugi primeri so spodbudili javne zahteve po odstopu ministra za javni red Polydorasa, vendar le-ta politične odgovornosti ni pripravljen sprejeti, podpira pa ga še vedno tudi predsednik Vlade Karamanlis. Ti primeri so le vrh leden gore, ki ima močne temelje v grški državi in trenutni konzervativni vladi. Mučenja civilistov na policijskih postajah, "nenamerno" streljanje, pretepanje in ugrabitve migrantov in zarote proti tistim, ki si drznejo upreti brutalnosti in terorju grške države, so vse le delčki sestavljanke, ki tvori realnost grške policije in države. Razmere nam tako ponovno govorijo, da je evropska demokracija hudo nedemokratična, in da evropa ni združena, saj jo kolje razredni boj na vsakem koraku.

-----

Več o državnem terorju in uporih v grških zaporih lahko preberete na:
athens.Indymedia
athens.Indymedia - arhiv o represiji
athens.Indymedia - arhiv o zaporih

Več video posnetkov nasilja grške policije:
athens.Indymedia - arhiv